Page 40 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
ip Ipavec in njegov svet
Novice so v sredo, 17. decembra 1873, nekaj dni pred rojstvom Josipa
Ipavca, poročale o negi vinske trte, cepljenju dreves, gozdnem zakoniku,
ljudskih šolah na Štajerskem in o burki Doktor in komisijonar, ki jo je za
potrebe slovenskega gledališča v Ljubljani poslovenil Jakob Alešovec.4
Slovenec pa je v soboto, 20. decembra 1873, poročal o zasedanju kranjskega
deželnega zbora, prinesel nekaj dopisov in vesti, med drugim o vzposta-
vitvi nove telegrafske postaje v Brežicah, o prepovedi sejmov v novome-
škem in krškem okraju zaradi goveje kuge ter o širjenju koz v Ljubljani,
zaradi česar so bili otroci predčasno odpuščeni na božično-novoletni od-
mor.5 V nedeljo, 21. decembra, pa je izšel še Slovenski narod, ki je prinesel
vesti iz Trsta, z zasedanja štajerskega deželnega zbora v Gradcu, med dru-
gim tudi o predlogu za vpeljavo francoščine kot obveznega predmeta v re-
alkah in izboru med dvema obveznima izbirnima predmetoma: anglešči-
no in slovenščino.6 Objavljena je bila vest o smrti domačina iz Ljutomera,
znanega alkoholika, ki je v vinjenem stanju padel iz trgovine. Pri padcu
»so se mu možgane tako stresle in ranile, da je za malo ur dušo izdihnil«.7
Trško naselje pod Rifnikom v časopisih
Časopisi so prinašali tudi vesti o trškem naselju pod Rifnikom, katerega
glas so po slovenskem svetu ponesli izstopajoči posamezniki, med ka-
tere v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja uvrščamo duhovni-
ka Antona Trstenjaka, Gustava in Benjamina Ipavca ter seveda tolovaja
Franca Guzaja. Šentjur se v časopisnih objavah pojavlja pod različnimi to-
ponimi in oznakami. Sv. Jurij ob Južni Železnici, Šent Jur ob Južni želez
nici, prav tako Šent jur na Južni železnici, Šentjurij, Št. Jurij pri Celju,
Sveti Jurij pri Rifniku, tudi Sveti Jurij pod Rifnikom, Jur pod Rifnikom,
Šentjur pod Rifnikom, Št. Jurij na južni železnici, sv. Jurij na slov. Štajerji,
Sankt Georg an der Südbahn ter od Voglajne so toponimi, po katerih je
bilo po slovenskem svetu poznano trško naselje, ki je leta 1846 dobilo
svojo železniško postajo na ključni aorti avstrijskega gospodarskega in
komunikacijskega omrežja, s tem pa tudi postojanko za vstop v moder-
ba ZRC, ZRC SAZU, 2001); Šentjur, Šentjur v času, čas v Šentjurju (Šentjur: Krajev-
na skupnost, 2002).
4 »Slovensko gledišče,« Novice, 17. december, 1873, 416.
5 »Iz deželnih zborov,« Slovenec, 20. december, 1873, 2.
6 »Dr. Sernec,« Slovenski narod, 21. december, 1873, 2–3.
7 »Smrt pijanska,« Slovenski narod, 21. december, 1873, 3.
40
Novice so v sredo, 17. decembra 1873, nekaj dni pred rojstvom Josipa
Ipavca, poročale o negi vinske trte, cepljenju dreves, gozdnem zakoniku,
ljudskih šolah na Štajerskem in o burki Doktor in komisijonar, ki jo je za
potrebe slovenskega gledališča v Ljubljani poslovenil Jakob Alešovec.4
Slovenec pa je v soboto, 20. decembra 1873, poročal o zasedanju kranjskega
deželnega zbora, prinesel nekaj dopisov in vesti, med drugim o vzposta-
vitvi nove telegrafske postaje v Brežicah, o prepovedi sejmov v novome-
škem in krškem okraju zaradi goveje kuge ter o širjenju koz v Ljubljani,
zaradi česar so bili otroci predčasno odpuščeni na božično-novoletni od-
mor.5 V nedeljo, 21. decembra, pa je izšel še Slovenski narod, ki je prinesel
vesti iz Trsta, z zasedanja štajerskega deželnega zbora v Gradcu, med dru-
gim tudi o predlogu za vpeljavo francoščine kot obveznega predmeta v re-
alkah in izboru med dvema obveznima izbirnima predmetoma: anglešči-
no in slovenščino.6 Objavljena je bila vest o smrti domačina iz Ljutomera,
znanega alkoholika, ki je v vinjenem stanju padel iz trgovine. Pri padcu
»so se mu možgane tako stresle in ranile, da je za malo ur dušo izdihnil«.7
Trško naselje pod Rifnikom v časopisih
Časopisi so prinašali tudi vesti o trškem naselju pod Rifnikom, katerega
glas so po slovenskem svetu ponesli izstopajoči posamezniki, med ka-
tere v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja uvrščamo duhovni-
ka Antona Trstenjaka, Gustava in Benjamina Ipavca ter seveda tolovaja
Franca Guzaja. Šentjur se v časopisnih objavah pojavlja pod različnimi to-
ponimi in oznakami. Sv. Jurij ob Južni Železnici, Šent Jur ob Južni želez
nici, prav tako Šent jur na Južni železnici, Šentjurij, Št. Jurij pri Celju,
Sveti Jurij pri Rifniku, tudi Sveti Jurij pod Rifnikom, Jur pod Rifnikom,
Šentjur pod Rifnikom, Št. Jurij na južni železnici, sv. Jurij na slov. Štajerji,
Sankt Georg an der Südbahn ter od Voglajne so toponimi, po katerih je
bilo po slovenskem svetu poznano trško naselje, ki je leta 1846 dobilo
svojo železniško postajo na ključni aorti avstrijskega gospodarskega in
komunikacijskega omrežja, s tem pa tudi postojanko za vstop v moder-
ba ZRC, ZRC SAZU, 2001); Šentjur, Šentjur v času, čas v Šentjurju (Šentjur: Krajev-
na skupnost, 2002).
4 »Slovensko gledišče,« Novice, 17. december, 1873, 416.
5 »Iz deželnih zborov,« Slovenec, 20. december, 1873, 2.
6 »Dr. Sernec,« Slovenski narod, 21. december, 1873, 2–3.
7 »Smrt pijanska,« Slovenski narod, 21. december, 1873, 3.
40
