Page 41 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Šentjur in okolica v časopisnih objavah v času rojstva Josipa Ipavca
ni svet. Dolgoletni župan Gustav Ipavec je rad uporabljal toponim, ki je
vključeval markanten hrib nad naseljem.8
Kmalu po izgradnji železniške postaje se Šentjur omenja tudi kot
morebitno izhodišče za gradnjo železnice, ki bi povezala Južno železni-
co preko Dravograda s Koroško. Pozneje je izbrana savinjska varianta, za-
radi česar kraj pod Rifnikom ni postal vozlišče; temu se je le delno pri
bližal z izgradnjo železniške proge od postaje na Grobelnem v smeri proti
Rogatcu.9
Šentjur se omenja v objavah državnih in deželnih organov, vesteh
o naravnih nesrečah, poročilih s sodišča, dopisih bralcev, danes bi temu
rekli v pismih bralcev. Obstajal je medsebojni interes: na eni strani je
uredn ištvo želelo svoje bralstvo obveščati o dogajanju po slovenskem,
slovanskem, avstrijskem svetu in širše, na drugi strani pa pišoči ljudje,
ki so obveščali svet o lastnem kraju, življenju, tegobah, lokalnih lepotah,
običajih, praktično o čemer koli.
To je bil svet, ki je hrepenel po vedenju, vesteh od blizu in daleč, po
navodilih za umno gospodarjenje in za politične pobude. Bil je tudi pros-
tor za oglaševanje in izmenjavo mnenj, s čimer so se oblikovale predsta-
ve, stereotipi.
Rodoljubi iz Šentjurja
Na zemljevid je Šentjur na začetku ustavne dobe umeščal Davorin
Trstenjak, duhovnik, ki je zaslovel s svojimi avtohtonističnimi razprava-
mi, z besedili o slovanskem svetu in o pojmih. Pri slednjih se je posveto-
val tudi s svojimi krajani, ki jih sicer ne imenuje, jih je pa torej uporabljal
kot informatorje.10 Trstenjak je bil ob prihodu v Šentjur že znan publicist v
slovenskih in nemških časopisih. Nenazadnje so se zaradi njegovih član-
kov sprli v Historičnem društvu za Kranjsko, v katerem so nekateri pro-
testirali zoper objavo njegovih razprav. Odločno pa ga je zagovarjal Janez
Bleiweis, ki je nato njegove tekste objavljal v Novicah, s čimer je Trstenjak
dosegel ves slovenski prostor.11 Imenovani je užival takšen ugled, da je bil
8 »Telegrami 'Slov. Narodu',« Slovenski narod, 16. oktober, 1869, 1.
9 »Iz Šmarja na Štirskem,« Slovenski narod, 12. julij, 1870, 2.
10 A. Trstenjak, »Dostavek k članku: Brglez,« Novice, 17. julij, 1867, 237–238.
11 O. Zorn Janša, »Historično društvo za Kranjsko,« Zgodovinski časopis 46, št. 1
(1992), 51–54.
41
ni svet. Dolgoletni župan Gustav Ipavec je rad uporabljal toponim, ki je
vključeval markanten hrib nad naseljem.8
Kmalu po izgradnji železniške postaje se Šentjur omenja tudi kot
morebitno izhodišče za gradnjo železnice, ki bi povezala Južno železni-
co preko Dravograda s Koroško. Pozneje je izbrana savinjska varianta, za-
radi česar kraj pod Rifnikom ni postal vozlišče; temu se je le delno pri
bližal z izgradnjo železniške proge od postaje na Grobelnem v smeri proti
Rogatcu.9
Šentjur se omenja v objavah državnih in deželnih organov, vesteh
o naravnih nesrečah, poročilih s sodišča, dopisih bralcev, danes bi temu
rekli v pismih bralcev. Obstajal je medsebojni interes: na eni strani je
uredn ištvo želelo svoje bralstvo obveščati o dogajanju po slovenskem,
slovanskem, avstrijskem svetu in širše, na drugi strani pa pišoči ljudje,
ki so obveščali svet o lastnem kraju, življenju, tegobah, lokalnih lepotah,
običajih, praktično o čemer koli.
To je bil svet, ki je hrepenel po vedenju, vesteh od blizu in daleč, po
navodilih za umno gospodarjenje in za politične pobude. Bil je tudi pros-
tor za oglaševanje in izmenjavo mnenj, s čimer so se oblikovale predsta-
ve, stereotipi.
Rodoljubi iz Šentjurja
Na zemljevid je Šentjur na začetku ustavne dobe umeščal Davorin
Trstenjak, duhovnik, ki je zaslovel s svojimi avtohtonističnimi razprava-
mi, z besedili o slovanskem svetu in o pojmih. Pri slednjih se je posveto-
val tudi s svojimi krajani, ki jih sicer ne imenuje, jih je pa torej uporabljal
kot informatorje.10 Trstenjak je bil ob prihodu v Šentjur že znan publicist v
slovenskih in nemških časopisih. Nenazadnje so se zaradi njegovih član-
kov sprli v Historičnem društvu za Kranjsko, v katerem so nekateri pro-
testirali zoper objavo njegovih razprav. Odločno pa ga je zagovarjal Janez
Bleiweis, ki je nato njegove tekste objavljal v Novicah, s čimer je Trstenjak
dosegel ves slovenski prostor.11 Imenovani je užival takšen ugled, da je bil
8 »Telegrami 'Slov. Narodu',« Slovenski narod, 16. oktober, 1869, 1.
9 »Iz Šmarja na Štirskem,« Slovenski narod, 12. julij, 1870, 2.
10 A. Trstenjak, »Dostavek k članku: Brglez,« Novice, 17. julij, 1867, 237–238.
11 O. Zorn Janša, »Historično društvo za Kranjsko,« Zgodovinski časopis 46, št. 1
(1992), 51–54.
41
