Page 45 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Šentjur in okolica v časopisnih objavah v času rojstva Josipa Ipavca
jo. Mrzlo i deževno vreme privabilo je v tukajšnje kraje mnogo jerebic, ki
kar v celih tropah posedajo vinograde, ajdša. Posebno lovce zanima na
tako imenovane šnefe (podbrežnike), ki so nekoliko manjši i od navadnih
hostnih kljunačev. Najprej sede v močvirju, ter nezlete prej, dokler pes ali
lovec sam do njega ne pride.« Lov je potekal na močvirnatem svetu ob že-
leznici na območju ob sotočju Slomščice in Voglajne ter pod Novo vasjo in
Črnolico.22
V Slovenskem narodu je več objav o bralnem in gasilskem društvu. O
tem so premišljevali že leta 1874 po velikem požaru, najhujši nadlegi, ki
jo je bilo mogoče s skupinskimi močni obvladati. Strah so še krepili poži-
galci, zato ne preseneča zapis šentjurskega dopisnika, ki je grajal po nje-
govi oceni premilo kaznovanje požigalcev. Poudarjal je, da oškodovanec
zaradi hudodelčeve zlobe in/ali zablode ostane brez lastnega premožen
ja, tudi vira preživljanja, zlikovec pa za nagrado dobi prenočišče, obleko
in hrano. Po večjem požaru leta 1874 je bil leta 1875 ustanovljen lokal-
ni trški »Feurwehr«, ki si je pridobil brizgalnico in drugo gasilsko orodje.
Dober namen je zasenčila debata o pravilih v nemščini in o poveljevanju
v nemščini. Za to sta poskrbela vodilna v društvu: g. Kaulich, usnjar, in
dr. Rüpschel, praktični zdravnik. Gasilci so se dobro izkazali v interven-
cijah, čeprav v nemščini niso bili povsem suvereni.23 S tem se je oblikoval
žargon, ki je spremljal gasilski svet, tudi ko se je nemščina v javnem živ-
ljenju umaknila slovenščini.
Sočasno z gasilskim društvom so nameravali ustanoviti bralno dru-
štvo. Diskusija je potekala po slovensko, četudi z manjšimi zadregami, kot
uradovalni jezik pa je bila določena slovenščina. Drugi sklep pa je bil, da
bo društvo brez politične barve, kar je odmev hudega političnega razdo-
ra znotraj slovenskega narodnega tabora. (Razdor je imel vpliv na kultur-
no infrastrukturo: gradila se je namreč dvojna infrastruktura, zaradi če-
sar je bila kriza v obstoječih društvih – pri tem imam v mislih Slovensko
matico kot krovno slovensko društvo, ustanovljeno s ciljem, da poveže lo-
kalne čitalnice v enotno slovensko mrežo.) Zavzemanje za »brezbarvno«
orientacijo je posledica ocene, da je v manjših skupnostih sloga nujna –
stopiti skupaj ali pa ne bo nič nastalo.24
Navdušenje za bralno društvo je bilo manjše kot za gasilsko, kar je
mogoče pojasniti s tem, da so se imenitnejši tržani udeleževali dogodkov
22 »Iz Št. Jurja na juž. železnici,« Slovenski narod, 20. oktober, 1875, 3.
23 »Iz Št. Jurja pri Celju,« Slovenski narod, 16. december, 1875, 3.
24 »Iz Št. Jurja pri Celji,« Slovenski narod, 23. december, 1875, 2.
45
jo. Mrzlo i deževno vreme privabilo je v tukajšnje kraje mnogo jerebic, ki
kar v celih tropah posedajo vinograde, ajdša. Posebno lovce zanima na
tako imenovane šnefe (podbrežnike), ki so nekoliko manjši i od navadnih
hostnih kljunačev. Najprej sede v močvirju, ter nezlete prej, dokler pes ali
lovec sam do njega ne pride.« Lov je potekal na močvirnatem svetu ob že-
leznici na območju ob sotočju Slomščice in Voglajne ter pod Novo vasjo in
Črnolico.22
V Slovenskem narodu je več objav o bralnem in gasilskem društvu. O
tem so premišljevali že leta 1874 po velikem požaru, najhujši nadlegi, ki
jo je bilo mogoče s skupinskimi močni obvladati. Strah so še krepili poži-
galci, zato ne preseneča zapis šentjurskega dopisnika, ki je grajal po nje-
govi oceni premilo kaznovanje požigalcev. Poudarjal je, da oškodovanec
zaradi hudodelčeve zlobe in/ali zablode ostane brez lastnega premožen
ja, tudi vira preživljanja, zlikovec pa za nagrado dobi prenočišče, obleko
in hrano. Po večjem požaru leta 1874 je bil leta 1875 ustanovljen lokal-
ni trški »Feurwehr«, ki si je pridobil brizgalnico in drugo gasilsko orodje.
Dober namen je zasenčila debata o pravilih v nemščini in o poveljevanju
v nemščini. Za to sta poskrbela vodilna v društvu: g. Kaulich, usnjar, in
dr. Rüpschel, praktični zdravnik. Gasilci so se dobro izkazali v interven-
cijah, čeprav v nemščini niso bili povsem suvereni.23 S tem se je oblikoval
žargon, ki je spremljal gasilski svet, tudi ko se je nemščina v javnem živ-
ljenju umaknila slovenščini.
Sočasno z gasilskim društvom so nameravali ustanoviti bralno dru-
štvo. Diskusija je potekala po slovensko, četudi z manjšimi zadregami, kot
uradovalni jezik pa je bila določena slovenščina. Drugi sklep pa je bil, da
bo društvo brez politične barve, kar je odmev hudega političnega razdo-
ra znotraj slovenskega narodnega tabora. (Razdor je imel vpliv na kultur-
no infrastrukturo: gradila se je namreč dvojna infrastruktura, zaradi če-
sar je bila kriza v obstoječih društvih – pri tem imam v mislih Slovensko
matico kot krovno slovensko društvo, ustanovljeno s ciljem, da poveže lo-
kalne čitalnice v enotno slovensko mrežo.) Zavzemanje za »brezbarvno«
orientacijo je posledica ocene, da je v manjših skupnostih sloga nujna –
stopiti skupaj ali pa ne bo nič nastalo.24
Navdušenje za bralno društvo je bilo manjše kot za gasilsko, kar je
mogoče pojasniti s tem, da so se imenitnejši tržani udeleževali dogodkov
22 »Iz Št. Jurja na juž. železnici,« Slovenski narod, 20. oktober, 1875, 3.
23 »Iz Št. Jurja pri Celju,« Slovenski narod, 16. december, 1875, 3.
24 »Iz Št. Jurja pri Celji,« Slovenski narod, 23. december, 1875, 2.
45
