Page 44 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
ip Ipavec in njegov svet
življenja in tudi gospodarsko škodo. Dopisovalec je zapisal: »Surova na-
vada človeka [je] poniževalno dejanje, ki terja strašne žrtve, kdaj se vam
pride v okom.«19
Marca 1876 je objavljeno poročilo o sumljivi smrti kmeta iz Trnovca,
ki je na poti domov v Dramlje iz Šentjurja pod vplivom alkohola vijugal in
naposled obtičal mrtev v ribniku. Ker je med pristankom v vodo izgubil
deset goldinarjev, je njegova smrt postala sumljiva – odrejena je bila sod-
na preiskava, ki pa ni dala zanesljivih rezultatov.20
Precej je odmevala vest o zlobni zapustitvi dojenčka, ki je bil najden
v gozdu nad cerkvijo sv. Ahaca. Najdenčka so naprej oskrbeli, takoj krsti-
li, nato pa poiskali mamo – to je bila kočevarska krošnjarka, ki je bila pri-
držana in poslana skupaj s svojim otrokom v policijsko varstvo v Celje.
Med nesrečami bi opozoril na nesrečo v bližini kolodvora. Železnica je v
Šentjur privabila ljudi od daleč, še posebej v času semnjev, ki so bili očit
no dobro obiskani; prihajali so gostje od daleč, recimo s Češke. Tako je
semenj obiskal češki prekupčevalec z živino, ki se je zamudil, nato pa se
v naglici in zaradi nepoznavanja lokalne postaje vkrcal na napačen vlak.
Ko je spoznal zmoto, torej ko je opazil vlak, na katerega bi se moral vkr-
cati, je skočil iz vozečega vlaka in se težje poškodoval – zlomil si je več re-
ber, vendar pa svojega vlaka vendarle ni zamudil. Nesreča je bila povsem
nepotrebna – če bi na postaji napovedovali dohodne vlake, bi se češki gost
verjetno vkrcal na pravega.
Živinska trgovina je pomemben pritegnitveni moment za prihod v
Šentjur. Župan dr. Gustav Ipavec se je decembra 1873 oglasil na Slovenskem
narodu z odločnim demantijem zapisa v liberalnem časniku. Slovenski na-
rod je namreč objavil vest, da se je v »občinskem svetu Jurja pod Rifnikom
pokazala živinska kuga«. Župan je nastopil kot strokovnjak, ki je podal
uradno poročilo o preiskavi, v kateri je sodeloval živinski uradnik iz Celja.
Potrdil je, da sta dve živali resda zboleli, vendar ne za kugo. Dopisnike (in
s tem posredno tudi urednika časnika) je prosil, da se v tako »važnih za-
devah ne gre črez resnico«. Župan se je bal panike, ki bi imela hude posle-
dice za lokalno prebivalstvo.21
V Šentjur pa se je vabilo tudi na lov. Dopisovalec, očitno lovec, je va-
bil z naslednjimi dopisom: »Pri nas se prijatelji lova prav dobro zabava-
19 »Iz Št. Jurja pri Celju,« Slovenski narod, 16. december, 1875, 3.
20 »Ubit?, Iz Št. Jurja n. juž. ž.,« Slovenski narod, 30. marec, 1876, 3.
21 G. Ipavec, »Iz Št. Jurja pod Rifnikom na južni železnici,« Slovenski narod, 28. de-
cember, 1873, 7.
44
življenja in tudi gospodarsko škodo. Dopisovalec je zapisal: »Surova na-
vada človeka [je] poniževalno dejanje, ki terja strašne žrtve, kdaj se vam
pride v okom.«19
Marca 1876 je objavljeno poročilo o sumljivi smrti kmeta iz Trnovca,
ki je na poti domov v Dramlje iz Šentjurja pod vplivom alkohola vijugal in
naposled obtičal mrtev v ribniku. Ker je med pristankom v vodo izgubil
deset goldinarjev, je njegova smrt postala sumljiva – odrejena je bila sod-
na preiskava, ki pa ni dala zanesljivih rezultatov.20
Precej je odmevala vest o zlobni zapustitvi dojenčka, ki je bil najden
v gozdu nad cerkvijo sv. Ahaca. Najdenčka so naprej oskrbeli, takoj krsti-
li, nato pa poiskali mamo – to je bila kočevarska krošnjarka, ki je bila pri-
držana in poslana skupaj s svojim otrokom v policijsko varstvo v Celje.
Med nesrečami bi opozoril na nesrečo v bližini kolodvora. Železnica je v
Šentjur privabila ljudi od daleč, še posebej v času semnjev, ki so bili očit
no dobro obiskani; prihajali so gostje od daleč, recimo s Češke. Tako je
semenj obiskal češki prekupčevalec z živino, ki se je zamudil, nato pa se
v naglici in zaradi nepoznavanja lokalne postaje vkrcal na napačen vlak.
Ko je spoznal zmoto, torej ko je opazil vlak, na katerega bi se moral vkr-
cati, je skočil iz vozečega vlaka in se težje poškodoval – zlomil si je več re-
ber, vendar pa svojega vlaka vendarle ni zamudil. Nesreča je bila povsem
nepotrebna – če bi na postaji napovedovali dohodne vlake, bi se češki gost
verjetno vkrcal na pravega.
Živinska trgovina je pomemben pritegnitveni moment za prihod v
Šentjur. Župan dr. Gustav Ipavec se je decembra 1873 oglasil na Slovenskem
narodu z odločnim demantijem zapisa v liberalnem časniku. Slovenski na-
rod je namreč objavil vest, da se je v »občinskem svetu Jurja pod Rifnikom
pokazala živinska kuga«. Župan je nastopil kot strokovnjak, ki je podal
uradno poročilo o preiskavi, v kateri je sodeloval živinski uradnik iz Celja.
Potrdil je, da sta dve živali resda zboleli, vendar ne za kugo. Dopisnike (in
s tem posredno tudi urednika časnika) je prosil, da se v tako »važnih za-
devah ne gre črez resnico«. Župan se je bal panike, ki bi imela hude posle-
dice za lokalno prebivalstvo.21
V Šentjur pa se je vabilo tudi na lov. Dopisovalec, očitno lovec, je va-
bil z naslednjimi dopisom: »Pri nas se prijatelji lova prav dobro zabava-
19 »Iz Št. Jurja pri Celju,« Slovenski narod, 16. december, 1875, 3.
20 »Ubit?, Iz Št. Jurja n. juž. ž.,« Slovenski narod, 30. marec, 1876, 3.
21 G. Ipavec, »Iz Št. Jurja pod Rifnikom na južni železnici,« Slovenski narod, 28. de-
cember, 1873, 7.
44
