Page 42 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
ip Ipavec in njegov svet
povabljen v pripravljalni odbor za osnovanje Slovenske matice.12 Sočasno
z njim pa se v Novicah pojavita brata Ipavec: Gustav in Benjamin.13
Prelomnica v predstavljanju trga izven rodbine Ipavec in duhovni-
ka Trstenjaka med njegovim delovanjem v Šentjurju je nadgradnja osnov-
ne šole iz dvorazrednice v štirirazrednico po uveljavitvi zakona o osnovni
šoli maja 1868, zato so v kraj prišle nove učiteljske moči, ki so dopisovale
v slovenske časopise, še posebej v Slovenski narod.14
Poročila iz Šentjurja za Slovenski narod v sedemdesetih letih
19. stoletja
Poročila iz Šentjurja obravnavajo naslednje tematike: vremenske ujme,
nesreče in požare, pretepi, splošno stanje v trgu kot obliko družbene kri-
tike pred slovenskim občinstvom in javna oznanila ter poročila. Objave so
praviloma nepodpisane – kar ni posebnost –, čeprav bi bilo verjetno mo-
goče ugotoviti, kdo je avtor. Ocenjujem, da so k utrjevanju trga v sloven-
skem svetu poleg rodbine Ipavec močno prispevale nove, dodatne moči na
šentjurski šoli, ki so poživile in opogumile domačo trško elito ter podprle
ambiciozne načrte župana Gustava Ipavca (gasilsko in bralno društvo).15
Najneizprosnejši komentar o trgu je napisal anonimen dopisovalec,
ki se je sicer predstavil kot obiskovalec trga, verjetno pa gre za domačina,
ki je tržanom dobronamerno predlagal ukrepanje. Opozoril jih je, da za
»šopirjenje« napram zunanjim mestnim obiskovalcem ni potrebe. Tako je
zapisal, da »se nekateri z nekovim ponosom nazivljejo Tržani, a vendar za
snago komunikacije po trgu sila malo skrbe. Po vsem trgu ti je blata tako
na debelo, da človek gredoč komaj obuvala iz njega izdira, kakor sem se
te dal prepričal – ko sem bil tja prišel. Cesta se ne posiplje s kamenjem –
le z debelim blatom. Pred farno cerkvijo n. pr. je sicer lep prostor, a toliko
blata, da bi skoro človek prek gredé v njem ostal. Tujci po svojih poslih tja
došedši ne sodijo ravno pohvalno o snagi šent-jurskega trga.« Dopisnik je
t rški eliti predlagal: »Ne dajte si torej tudi v tej zadevi oporekati.«16
12 Ž. Oset, »Janez Bleiweis in Slovenska matica,« v Janez Bleiweis, Novice in moderniza-
cija slovenske družbe, ur. M. Stanonik in I. Slavec Gradišnik (Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 2021), 85–86.
13 Prim. »Iz Gradca nam prečastiti gospod dr. Benjamin Ipavec,« Novice, 18. februar,
1863, 56. »Oni neznani gospod,« Novice, 4. marec, 1863, 72.
14 »Iz Št. Jurija na južnej železnici,« Slovenski narod, 18. november, 1875, 3.
15 »Iz Št. Jurja pri Celji,« Slovenski narod, 23. december, 1875, 2.
16 »Od Št. Jurja na južnej železnici,« Slovenski narod, 23. december, 1876, 2–3.
42
povabljen v pripravljalni odbor za osnovanje Slovenske matice.12 Sočasno
z njim pa se v Novicah pojavita brata Ipavec: Gustav in Benjamin.13
Prelomnica v predstavljanju trga izven rodbine Ipavec in duhovni-
ka Trstenjaka med njegovim delovanjem v Šentjurju je nadgradnja osnov-
ne šole iz dvorazrednice v štirirazrednico po uveljavitvi zakona o osnovni
šoli maja 1868, zato so v kraj prišle nove učiteljske moči, ki so dopisovale
v slovenske časopise, še posebej v Slovenski narod.14
Poročila iz Šentjurja za Slovenski narod v sedemdesetih letih
19. stoletja
Poročila iz Šentjurja obravnavajo naslednje tematike: vremenske ujme,
nesreče in požare, pretepi, splošno stanje v trgu kot obliko družbene kri-
tike pred slovenskim občinstvom in javna oznanila ter poročila. Objave so
praviloma nepodpisane – kar ni posebnost –, čeprav bi bilo verjetno mo-
goče ugotoviti, kdo je avtor. Ocenjujem, da so k utrjevanju trga v sloven-
skem svetu poleg rodbine Ipavec močno prispevale nove, dodatne moči na
šentjurski šoli, ki so poživile in opogumile domačo trško elito ter podprle
ambiciozne načrte župana Gustava Ipavca (gasilsko in bralno društvo).15
Najneizprosnejši komentar o trgu je napisal anonimen dopisovalec,
ki se je sicer predstavil kot obiskovalec trga, verjetno pa gre za domačina,
ki je tržanom dobronamerno predlagal ukrepanje. Opozoril jih je, da za
»šopirjenje« napram zunanjim mestnim obiskovalcem ni potrebe. Tako je
zapisal, da »se nekateri z nekovim ponosom nazivljejo Tržani, a vendar za
snago komunikacije po trgu sila malo skrbe. Po vsem trgu ti je blata tako
na debelo, da človek gredoč komaj obuvala iz njega izdira, kakor sem se
te dal prepričal – ko sem bil tja prišel. Cesta se ne posiplje s kamenjem –
le z debelim blatom. Pred farno cerkvijo n. pr. je sicer lep prostor, a toliko
blata, da bi skoro človek prek gredé v njem ostal. Tujci po svojih poslih tja
došedši ne sodijo ravno pohvalno o snagi šent-jurskega trga.« Dopisnik je
t rški eliti predlagal: »Ne dajte si torej tudi v tej zadevi oporekati.«16
12 Ž. Oset, »Janez Bleiweis in Slovenska matica,« v Janez Bleiweis, Novice in moderniza-
cija slovenske družbe, ur. M. Stanonik in I. Slavec Gradišnik (Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 2021), 85–86.
13 Prim. »Iz Gradca nam prečastiti gospod dr. Benjamin Ipavec,« Novice, 18. februar,
1863, 56. »Oni neznani gospod,« Novice, 4. marec, 1863, 72.
14 »Iz Št. Jurija na južnej železnici,« Slovenski narod, 18. november, 1875, 3.
15 »Iz Št. Jurja pri Celji,« Slovenski narod, 23. december, 1875, 2.
16 »Od Št. Jurja na južnej železnici,« Slovenski narod, 23. december, 1876, 2–3.
42
