Page 49 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
4
Glasbeni Zagreb v začetku 20. stoletja
Nada Bezić
Hrvatski glazbeni zavod, Zagreb
Josip Ipavec je leto in pol živel na Hrvaškem – od 1. avgusta 1905 do
1. maja 19071 –, v Zagrebu in v mestecu Mirnovec (okolica Samoborja,
30 km zahodno od Zagreba). Večji del današnje Hrvaške se je takrat
nahajal na področju Kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, mes-
to Reka je bilo pod neposredno oblastjo Budimpešte, Dalmacija pa je
bila avstrijska kronska država. Zagreb je, enako kot večina celinske
Hrvaške, pripadal madžarskemu delu Avstro-Ogrske. Ipavec je torej
prišel v bratsko državo, ki je, prav tako kot Slovenija, hrepenela po osa-
mosvojitvi, a je imela druge zatiralce. Eden izmed zatiralcev Hrvatov
je na začetku stoletja (leta 1903) zapustil Zagreb in Hrvaško, in sicer
hrvaški ban Dragutin (Karoly) Khuen-Héderváry, Madžar, ki je dvaj-
set let vodil protihrvaško politiko. Hkrati je treba poudariti, da so bile
v njegovem času v Zagrebu zgrajene nekatere izmed ključnih kultur-
nih institucij, kot je, denimo, stavba zagrebškega Hrvaškega narodnega
gledališča (Hrvatsko narodno kazalište).
Mozaik glasbenega Zagreba na začetku 20. stoletja bom predsta-
vila na način, kot ga je lahko doživel Josip Ipavec. Pri tem nam bo v
veliki meri pomagala glasbena topografija, del muzikologije, ki odgo-
varja na vprašanje, kje se (je) v mestu na različne načine nahaja(la)
glasba. Gre za lokacije, kjer se glasba posluša ali izvaja; kjer se pouču-
je; lokacije, ki omogočajo distribucijo glasbe, glasbenih ali zvočnih za-
pisov glasbe in instrumentov; ter lokacije, ki ohranjajo spomin na glas-
benike s spominskimi obeležji, kot so spomeniki in spominske plošče.
1 I. Grdina, Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu (Ljubljana: Beletrina; Šentjur:
Knjižnica, 2021), 114–116.
Križnar, Franc, Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-197-1.49-54
49
Glasbeni Zagreb v začetku 20. stoletja
Nada Bezić
Hrvatski glazbeni zavod, Zagreb
Josip Ipavec je leto in pol živel na Hrvaškem – od 1. avgusta 1905 do
1. maja 19071 –, v Zagrebu in v mestecu Mirnovec (okolica Samoborja,
30 km zahodno od Zagreba). Večji del današnje Hrvaške se je takrat
nahajal na področju Kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, mes-
to Reka je bilo pod neposredno oblastjo Budimpešte, Dalmacija pa je
bila avstrijska kronska država. Zagreb je, enako kot večina celinske
Hrvaške, pripadal madžarskemu delu Avstro-Ogrske. Ipavec je torej
prišel v bratsko državo, ki je, prav tako kot Slovenija, hrepenela po osa-
mosvojitvi, a je imela druge zatiralce. Eden izmed zatiralcev Hrvatov
je na začetku stoletja (leta 1903) zapustil Zagreb in Hrvaško, in sicer
hrvaški ban Dragutin (Karoly) Khuen-Héderváry, Madžar, ki je dvaj-
set let vodil protihrvaško politiko. Hkrati je treba poudariti, da so bile
v njegovem času v Zagrebu zgrajene nekatere izmed ključnih kultur-
nih institucij, kot je, denimo, stavba zagrebškega Hrvaškega narodnega
gledališča (Hrvatsko narodno kazalište).
Mozaik glasbenega Zagreba na začetku 20. stoletja bom predsta-
vila na način, kot ga je lahko doživel Josip Ipavec. Pri tem nam bo v
veliki meri pomagala glasbena topografija, del muzikologije, ki odgo-
varja na vprašanje, kje se (je) v mestu na različne načine nahaja(la)
glasba. Gre za lokacije, kjer se glasba posluša ali izvaja; kjer se pouču-
je; lokacije, ki omogočajo distribucijo glasbe, glasbenih ali zvočnih za-
pisov glasbe in instrumentov; ter lokacije, ki ohranjajo spomin na glas-
benike s spominskimi obeležji, kot so spomeniki in spominske plošče.
1 I. Grdina, Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu (Ljubljana: Beletrina; Šentjur:
Knjižnica, 2021), 114–116.
Križnar, Franc, Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-197-1.49-54
49
