Page 88 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 88
ena lazar ■ pogled skozi steklo • a look through the glass 88 uporabo kalupov so omogočili hitrejšo in obsež- odlomka t. i. čaše bogov. Tovrstni, v kalup piha-
nejšo proizvodnjo skupin enakih izdelkov, ki so ni izdelki niso zelo številni, v Sloveniji smo do
bili namenjeni uporabi v vsakdanjem življenju, sedaj poznali samo najdbo iz Črnelega, in zara-
številni od njih pa so služili tudi samo okrasne- di vsebine svojega okrasa še vedno zbujajo pre-
mu ali celo propagandnemu namenu. cej pozornosti ter vprašanj glede svojega name-
na, uporabe in izvora.
Steklarji so za svoje delo uporabljali večdel-
ne keramične kalupe, za najzahtevnejše izdelke Slika 38: Odlomka v kalup pihane čaše iz Celja
so bili kalupi tudi petdelni (Stern 1995, 28). Ker (Mariborska cesta), Pokrajinski muzej Celje. M = 1 : 1,
se steklo, za razliko od keramike, po ohlajanju ne
skrči, je bil to edini način, da so izdelano poso- risba Jerneja Kobe.
do nepoškodovano vzeli iz kalupa. Le-te so verje- Figure 38: Fragments of a mould-blown beaker from
tno izdelali tako, da so oblikovali vzorec, okrog Celje (Mariborska cesta), Regional Museum Celje.
njena vtisnili glino in nato previdno, po posame-
znih delih, odstranili tako narejeni kalup. Nanje M = 1 : 1, drawing Jerneja Kobe.
so seveda dodali posebne oznake, ki so omogo- Prve čaše s podobami bogov (angl. mytholo-
čale popolno prileganje in spajanje posameznih gical beakers, Seasons beakers; nem. Götterbecher;
delov kalupa med pihanjem in izdelavo posode. iz slednjega je nastal tudi slov. prevod »čaša« oz.
Kalupi so bili nato žgani in s tem pripravljeni za »čaše bogov«) so bile prepoznane konec 19. stol.
uporabo. Ko je bil kalup enkrat izrabljen, so na (ok. 1870) (gl. Weinberg 1972). Številne so bile
osnovi arhetipa oz. vzorca brez težav izdelali nov, kot posamične najdbe pridobljene s strani zbiral-
identičen kalup. cev ali muzejev in glede na dokaj dobro ohranje-
nost večina verjetno izhaja iz grobnih celot. Čaše
Kakovostna proizvodnja v kalup pihanih so bile izdelane oz. pihane v petdelen kalup: štir-
posod različnih oblik ali vzorcev je bila tako od- je deli za ostenje in poseben del kalupa za dno
visna na eni strani od sposobnosti oz. umetni- čaše. Stiki oz. šivi med posameznimi deli kalupa
ške žilice izdelovalca vzorca oz. kalupa in na dru- so na ostenju čaše skriti v stebrih, ki ločujejo po-
gi strani od spretnosti ter izkušenj steklopihača. lja, na katerih so upodobljena božanstva.
Malo verjetno je, da bi celoten proces izvedla Prvo obsežno študijo o čašah bogov je v
samo ena oseba, saj postopek vključuje različne sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavila
spretnosti na številnih področjih. Gladys Weinberg (1972, 26–47). V svojo raziska-
Z rimskodobnih najdišč po Sloveniji ima-
mo ohranjenih kar nekaj odličnih v kalup piha-
nih izdelkov (Lazar 2004b, 22, kat. št. 16–24),
še več pa se jih verjetno v obliki neopredeljenih
odlomkov skriva po depojih. Med številnimi ste-
klenimi najdbami, ki so bile v zadnjih letih v Slo-
veniji izkopane v okviru avtocestnih projektov,
je bilo prav tako odkritega veliko novega in do
sedaj pri nas po oblikah nepoznanega steklene-
ga gradiva (Lazar 2004b, 78, kat. št. 92, 93). Po-
samezni predmeti ali odlomki prav gotovo sodi-
jo med najdbe, vredne širše pozornosti, in to ne
samo v slovenskem merilu (Lazar 2005b; 2005c).
Ob tej priložnosti želim predstaviti odlom-
ka steklene čaše, ki sta bila najdena med izkopa-
vanji na Mariborski cesti v Celju (slika/figure 38)
(Novšak idr. 2004). Najdba sama po sebi se bo
marsikomu zdela sicer skromna, vendar gre za
nejšo proizvodnjo skupin enakih izdelkov, ki so ni izdelki niso zelo številni, v Sloveniji smo do
bili namenjeni uporabi v vsakdanjem življenju, sedaj poznali samo najdbo iz Črnelega, in zara-
številni od njih pa so služili tudi samo okrasne- di vsebine svojega okrasa še vedno zbujajo pre-
mu ali celo propagandnemu namenu. cej pozornosti ter vprašanj glede svojega name-
na, uporabe in izvora.
Steklarji so za svoje delo uporabljali večdel-
ne keramične kalupe, za najzahtevnejše izdelke Slika 38: Odlomka v kalup pihane čaše iz Celja
so bili kalupi tudi petdelni (Stern 1995, 28). Ker (Mariborska cesta), Pokrajinski muzej Celje. M = 1 : 1,
se steklo, za razliko od keramike, po ohlajanju ne
skrči, je bil to edini način, da so izdelano poso- risba Jerneja Kobe.
do nepoškodovano vzeli iz kalupa. Le-te so verje- Figure 38: Fragments of a mould-blown beaker from
tno izdelali tako, da so oblikovali vzorec, okrog Celje (Mariborska cesta), Regional Museum Celje.
njena vtisnili glino in nato previdno, po posame-
znih delih, odstranili tako narejeni kalup. Nanje M = 1 : 1, drawing Jerneja Kobe.
so seveda dodali posebne oznake, ki so omogo- Prve čaše s podobami bogov (angl. mytholo-
čale popolno prileganje in spajanje posameznih gical beakers, Seasons beakers; nem. Götterbecher;
delov kalupa med pihanjem in izdelavo posode. iz slednjega je nastal tudi slov. prevod »čaša« oz.
Kalupi so bili nato žgani in s tem pripravljeni za »čaše bogov«) so bile prepoznane konec 19. stol.
uporabo. Ko je bil kalup enkrat izrabljen, so na (ok. 1870) (gl. Weinberg 1972). Številne so bile
osnovi arhetipa oz. vzorca brez težav izdelali nov, kot posamične najdbe pridobljene s strani zbiral-
identičen kalup. cev ali muzejev in glede na dokaj dobro ohranje-
nost večina verjetno izhaja iz grobnih celot. Čaše
Kakovostna proizvodnja v kalup pihanih so bile izdelane oz. pihane v petdelen kalup: štir-
posod različnih oblik ali vzorcev je bila tako od- je deli za ostenje in poseben del kalupa za dno
visna na eni strani od sposobnosti oz. umetni- čaše. Stiki oz. šivi med posameznimi deli kalupa
ške žilice izdelovalca vzorca oz. kalupa in na dru- so na ostenju čaše skriti v stebrih, ki ločujejo po-
gi strani od spretnosti ter izkušenj steklopihača. lja, na katerih so upodobljena božanstva.
Malo verjetno je, da bi celoten proces izvedla Prvo obsežno študijo o čašah bogov je v
samo ena oseba, saj postopek vključuje različne sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavila
spretnosti na številnih področjih. Gladys Weinberg (1972, 26–47). V svojo raziska-
Z rimskodobnih najdišč po Sloveniji ima-
mo ohranjenih kar nekaj odličnih v kalup piha-
nih izdelkov (Lazar 2004b, 22, kat. št. 16–24),
še več pa se jih verjetno v obliki neopredeljenih
odlomkov skriva po depojih. Med številnimi ste-
klenimi najdbami, ki so bile v zadnjih letih v Slo-
veniji izkopane v okviru avtocestnih projektov,
je bilo prav tako odkritega veliko novega in do
sedaj pri nas po oblikah nepoznanega steklene-
ga gradiva (Lazar 2004b, 78, kat. št. 92, 93). Po-
samezni predmeti ali odlomki prav gotovo sodi-
jo med najdbe, vredne širše pozornosti, in to ne
samo v slovenskem merilu (Lazar 2005b; 2005c).
Ob tej priložnosti želim predstaviti odlom-
ka steklene čaše, ki sta bila najdena med izkopa-
vanji na Mariborski cesti v Celju (slika/figure 38)
(Novšak idr. 2004). Najdba sama po sebi se bo
marsikomu zdela sicer skromna, vendar gre za
