Page 68 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 68
Helena Nemec Rudež
ter razvijale drugačen odnos med ponudnikom oziroma njegovim ose-
bjem in turistom. Vzporedno z uvajanjem digitalnih rešitev se je dopol-
njeval, spreminjal in repozicioniral tudi turistični proizvod, spreminjale
so se trženjske strategije za potrebe obratovanja v spremenjeni realnosti.
Zahteve po čim manj osebnih stikih so tekom epidemije intenzivirale di-
gitalno uvajanje sprememb v poslovanje nastanitvenih obratov.
Nastanitveni obrati, ki so se morali v času trajanja epidemije prilago-
diti novi realnosti, bodo morali tudi po epidemiji pokazati svoje zmož-
nosti za nadaljnje prilagajanje in ponotranjiti spremenjena pravila poslo-
vanja. Repozicioniranje turističnega proizvoda se usmerja tako v napore
za zmanjšanje otipljivega (fizičnega) dela turističnega proizvoda (hotel-
ska soba, oprema, jedi) kot v nadgradnjo neotipljivega dela proizvoda, ki
ga sestavljajo doživetje, vzdušje in medosebni stiki. Skrb za zdravje in či-
stočo, spremembe skupnih prostorov nastanitvenih obratov, zmanjšanje
obsega manj nujnih elementov nastanitvenih storitev (npr. tiskan pro-
mocijski material ali tiskani anketni vprašalniki) bodo v središču spre-
memb in bodo udejanjali repozicioniranje celotnega proizvoda nastani-
tvenih obratov.
V zadnjih dveh desetletjih je nastalo veliko raziskav in praktičnih reši-
tev na temo uvajanja digitalnih rešitev nastanitvenih obratov ter iskanja
konkurenčnih prednosti z inovativnimi digitalnimi rešitvami, v novi re-
alnosti pa digitalne rešitve predstavljajo nepogrešljiv del ponudbe in spre-
minjajo celosten proizvod nastanitvenih obratov ter tako ustvarjajo nove
konkurenčne prednosti. Usmerjenost k digitalnim rešitvam bo z dolo-
čenimi razlikami vsestransko prisotna ne glede na ciljne skupine gostov
posameznih nastanitvenih obratov, upoštevajoč pri tem njihove želje in
potrebe. S tem se bodo turistični proizvodi pozicionirali v luči vzposta-
vljanja čim boljše uporabniške izkušnje za goste. Uporabniške izkušnje,
povezane z digitalnimi rešitvami, so bile pred izbruhom epidemije med
različnimi starostnimi skupinami različno sprejete. Koristi, želje, potrebe
uporabnikov digitalnih rešitev so močno odvisne od tega, kako je teh-
nologija s svojimi rešitvami povezana z določenimi skupinami potrošni-
kov oziroma s posamezno generacijo potrošnikov. Razlog je v tem, da so
različne starostne skupine odraščale v različnih okoljih z gledišča usvo-
jenosti in ponotranjenosti digitalnih rešitev. Generacijo Z, rojeno med
letoma 1995 in 2010, poimenovano tudi generacija digitalnih domorod-
cev (angl. digital natives), ki ji digitalno okolje predstavlja edino poznano
okolje, se skozi pozicioniranje turistične proizvoda in trženjske aktivno-
sti naslavlja drugače kot generacije digitalnih priseljencev (angl. digital
68
ter razvijale drugačen odnos med ponudnikom oziroma njegovim ose-
bjem in turistom. Vzporedno z uvajanjem digitalnih rešitev se je dopol-
njeval, spreminjal in repozicioniral tudi turistični proizvod, spreminjale
so se trženjske strategije za potrebe obratovanja v spremenjeni realnosti.
Zahteve po čim manj osebnih stikih so tekom epidemije intenzivirale di-
gitalno uvajanje sprememb v poslovanje nastanitvenih obratov.
Nastanitveni obrati, ki so se morali v času trajanja epidemije prilago-
diti novi realnosti, bodo morali tudi po epidemiji pokazati svoje zmož-
nosti za nadaljnje prilagajanje in ponotranjiti spremenjena pravila poslo-
vanja. Repozicioniranje turističnega proizvoda se usmerja tako v napore
za zmanjšanje otipljivega (fizičnega) dela turističnega proizvoda (hotel-
ska soba, oprema, jedi) kot v nadgradnjo neotipljivega dela proizvoda, ki
ga sestavljajo doživetje, vzdušje in medosebni stiki. Skrb za zdravje in či-
stočo, spremembe skupnih prostorov nastanitvenih obratov, zmanjšanje
obsega manj nujnih elementov nastanitvenih storitev (npr. tiskan pro-
mocijski material ali tiskani anketni vprašalniki) bodo v središču spre-
memb in bodo udejanjali repozicioniranje celotnega proizvoda nastani-
tvenih obratov.
V zadnjih dveh desetletjih je nastalo veliko raziskav in praktičnih reši-
tev na temo uvajanja digitalnih rešitev nastanitvenih obratov ter iskanja
konkurenčnih prednosti z inovativnimi digitalnimi rešitvami, v novi re-
alnosti pa digitalne rešitve predstavljajo nepogrešljiv del ponudbe in spre-
minjajo celosten proizvod nastanitvenih obratov ter tako ustvarjajo nove
konkurenčne prednosti. Usmerjenost k digitalnim rešitvam bo z dolo-
čenimi razlikami vsestransko prisotna ne glede na ciljne skupine gostov
posameznih nastanitvenih obratov, upoštevajoč pri tem njihove želje in
potrebe. S tem se bodo turistični proizvodi pozicionirali v luči vzposta-
vljanja čim boljše uporabniške izkušnje za goste. Uporabniške izkušnje,
povezane z digitalnimi rešitvami, so bile pred izbruhom epidemije med
različnimi starostnimi skupinami različno sprejete. Koristi, želje, potrebe
uporabnikov digitalnih rešitev so močno odvisne od tega, kako je teh-
nologija s svojimi rešitvami povezana z določenimi skupinami potrošni-
kov oziroma s posamezno generacijo potrošnikov. Razlog je v tem, da so
različne starostne skupine odraščale v različnih okoljih z gledišča usvo-
jenosti in ponotranjenosti digitalnih rešitev. Generacijo Z, rojeno med
letoma 1995 in 2010, poimenovano tudi generacija digitalnih domorod-
cev (angl. digital natives), ki ji digitalno okolje predstavlja edino poznano
okolje, se skozi pozicioniranje turistične proizvoda in trženjske aktivno-
sti naslavlja drugače kot generacije digitalnih priseljencev (angl. digital
68
