Page 92 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 92
Igor Novel in Sabina Jugovec
zadnjem hipu pred odhodom. Več je mlajših potnikov in izletov v na-
ravo ter potovanj z avtom, prav tako pa so potniki postali odgovornejši.
Seveda pa so se pojavile tudi nove skrbi glede zdravja in varnosti, ki so
precej izrazite (World Tourism Organization, b. l.).
Križarjenja
Eden izmed ciljev tega sestavka je ugotoviti spremembe, ki so se ob po-
javu pandemije zgodile pri organizaciji produkta križarjenj, zato bomo v
tem delu prispevka najprej predstavili, kaj sploh so križarjenja, kakšna je
ponudba na križarkah in kdo križari.
Bull (1996) križarjenja deli na pet različnih tipov. Prvi tip so križarjenja
po rekah, kanalih in jezerih, ki so namenjena domačemu trgu. Drugi tip
so križarjenja za potnike s posebnimi interesi, ki so npr. izobraževalne ali
raziskovalne narave. Pri tretjem tipu gre za daljša križarjenja, kamor spa-
dajo tudi križarjenja okoli sveta, in so bolj luksuzne narave. Četrti tip so
daljši trajektni prevozi in peti tip krajša morska križarjenja, ki so tudi naj-
pogostejša in so namenjena množičnemu turizmu. V sestavku se bomo
osredotočili na slednji tip križarjenj.
razvoj križarjenj
Začetki križarjenj segajo že v 18. stoletje, ko so bile potniške ladje name-
njene predvsem transportu potnikov. Najpogostejša so bila dolga potova-
nja s parniki čez Atlantik. Zaradi razvoja letalske industrije v šestdesetih
letih 19. stoletja je začelo ladijsko prevozništvo upadati, pojavljati so se
začela krajša križarjenja in graditi so začeli ladje, ki so bile namenjene
izključno turizmu (Avcikurt idr., 2016).
Po letu 1980 je na križarkah plulo že več kot 1,5 milijona potnikov in
od takrat so številke samo še naraščale. V začetku so bila križarjenja do-
stopna samo za potrošnike iz višjega razrednega sloja, z leti in razvojem
produkta pa so cene postale vedno dostopnejše. Dandanes so zahteve po-
trošnikov vedno večje in tudi križarke niso več samo hoteli na vodi, am-
pak poleg namestitve, prehrane in transporta ponujajo še precej aktivno-
sti, animacije, storitve wellnessa in še veliko več. Potniki si lahko križar-
jenje prilagodijo po svojem okusu, saj je možnosti ogromno (Šalamon,
2010).
Leta 1975 je bila ustanovljeno Mednarodno združenje potniških ladjar-
jev oziroma Cruise Lines International Association (c l ia). Vanj je vklju-
čenih več kot 50 ponudnikov križarjenj, ki imajo na trgu križarjenj skupaj
več kot 95 kapacitet. Združenje je namenjeno spodbujanju panoge, izo-
92
zadnjem hipu pred odhodom. Več je mlajših potnikov in izletov v na-
ravo ter potovanj z avtom, prav tako pa so potniki postali odgovornejši.
Seveda pa so se pojavile tudi nove skrbi glede zdravja in varnosti, ki so
precej izrazite (World Tourism Organization, b. l.).
Križarjenja
Eden izmed ciljev tega sestavka je ugotoviti spremembe, ki so se ob po-
javu pandemije zgodile pri organizaciji produkta križarjenj, zato bomo v
tem delu prispevka najprej predstavili, kaj sploh so križarjenja, kakšna je
ponudba na križarkah in kdo križari.
Bull (1996) križarjenja deli na pet različnih tipov. Prvi tip so križarjenja
po rekah, kanalih in jezerih, ki so namenjena domačemu trgu. Drugi tip
so križarjenja za potnike s posebnimi interesi, ki so npr. izobraževalne ali
raziskovalne narave. Pri tretjem tipu gre za daljša križarjenja, kamor spa-
dajo tudi križarjenja okoli sveta, in so bolj luksuzne narave. Četrti tip so
daljši trajektni prevozi in peti tip krajša morska križarjenja, ki so tudi naj-
pogostejša in so namenjena množičnemu turizmu. V sestavku se bomo
osredotočili na slednji tip križarjenj.
razvoj križarjenj
Začetki križarjenj segajo že v 18. stoletje, ko so bile potniške ladje name-
njene predvsem transportu potnikov. Najpogostejša so bila dolga potova-
nja s parniki čez Atlantik. Zaradi razvoja letalske industrije v šestdesetih
letih 19. stoletja je začelo ladijsko prevozništvo upadati, pojavljati so se
začela krajša križarjenja in graditi so začeli ladje, ki so bile namenjene
izključno turizmu (Avcikurt idr., 2016).
Po letu 1980 je na križarkah plulo že več kot 1,5 milijona potnikov in
od takrat so številke samo še naraščale. V začetku so bila križarjenja do-
stopna samo za potrošnike iz višjega razrednega sloja, z leti in razvojem
produkta pa so cene postale vedno dostopnejše. Dandanes so zahteve po-
trošnikov vedno večje in tudi križarke niso več samo hoteli na vodi, am-
pak poleg namestitve, prehrane in transporta ponujajo še precej aktivno-
sti, animacije, storitve wellnessa in še veliko več. Potniki si lahko križar-
jenje prilagodijo po svojem okusu, saj je možnosti ogromno (Šalamon,
2010).
Leta 1975 je bila ustanovljeno Mednarodno združenje potniških ladjar-
jev oziroma Cruise Lines International Association (c l ia). Vanj je vklju-
čenih več kot 50 ponudnikov križarjenj, ki imajo na trgu križarjenj skupaj
več kot 95 kapacitet. Združenje je namenjeno spodbujanju panoge, izo-
92
