Page 122 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 122
a Elbakidze in Irma Ratiani
jateljstvu in humanosti, napolnjeno z optimizmom, vero v Boga in v božjo
previdnost, na koncu katere dobro vedno premaga zlo.
Če Viteza v panterjevi koži razumemo na ta način, lahko doumemo tudi
njegovo edinstvenost v zgodovini gruzijske književnosti. Na ta način pa ga
ni bilo mogoče brez širokega poznavanja starokrščanskih, zlasti patristič-
nih spisov, brez poznavanja gruzijske filozofske in teološke misli, a seveda
tudi ne brez težnje k neoplatonizmu v evropskem srednjem veku in kasne-
je v renesansi. Prav ta širina Rustavelijevega dela je bila eden od dejavni-
kov, ki je botroval zelo raznolikim interpretacijam njegovega dela, včasih
– podobno kot pri razlagah Prešernovega Krsta pri Savici – tudi diametral-
no nasprotnim. Iz pričujočega prispevka pa je najbrž jasno tudi, da je na
raznolikost tolmačenj odločilno vplival tudi ideološki pristop, kajpak dru-
gače in predvsem radikalneje kot pri interpretacijah Prešerna, saj so ga –
kot smo lahko videli – v marsičem narekovali uradna sovjetska ideologi-
ja in njeni trenutni tokovi ter nenazadnje dejstvo, ali so imeli posamični
interpreti poleg marksistične materialistične metode ali v posredni oziro-
ma neposredni opreki z njo možnost spoznavanja tudi drugih evropskih
literarnovednih tokov.
Literatura
Baramidze, Alexandre. 1975. Šota Rustaveli. Tbilisi: t s u Press.
Ekašvili, Kalistrate. 1966. »Vepkhistqaosnis avtoris msoflmxedveloba.« V Šo-
ta Rustaveli, uredil I. Abduladze, 227–275. Tbilisi: Mecniereba.
Gogiberidze, Mose. 1961. »Uzenaesi arsebis cneba Vepkhistqaosanši.« V Ru-
staveli: Petritsi, uredil I. Megrelidze, 28–68. Tbilisi: Sabčota mcerali.
Ingoroqva, Pavle. 1937. »Šota Rustaveli da misi poema.« V Šota Rustaveli,
Vepkhistqaosani, uredil Akakij Šanidze, 1–44. Tbilisi: t s u Press.
Ingoroqva, Pavle. 2016. Rustveliana. Tbilisi: Čveni Mcerloba.
Juvan, Marko. 2015. »The Nation between the Epic and the Novel: France
Prešeren’s The Baptism on the Savica as a Compromise ‘World Text.’«
Canadian Review of Comparative Literature 42 (4): 382–395.
Kekelidze, Korneli. 1981. Dzveli kartuli literaturis istoria. Tbilisi: t s u Press.
Khidašeli, Šalva. 1962. Osnovnije mirovozrenčeskiej napravlenija v feodalnoj
gruziji. Tbilisi: Academy of Science Press.
Khintibidze, Elguja. 1975. Msoflmxedvelobrivi problemebi vefxistyaosanSi.
Tbilisi: t s u Press.
———. 2009. Vepkhistqaosnis ideur-msoflmkhedvelobrivi samkharo. Tbilisi:
Kartvelologi.
———. 2011. Rustaveli’s The Man in the Panther Skin and European Literature.
London: Bennett & Bloom.
120
jateljstvu in humanosti, napolnjeno z optimizmom, vero v Boga in v božjo
previdnost, na koncu katere dobro vedno premaga zlo.
Če Viteza v panterjevi koži razumemo na ta način, lahko doumemo tudi
njegovo edinstvenost v zgodovini gruzijske književnosti. Na ta način pa ga
ni bilo mogoče brez širokega poznavanja starokrščanskih, zlasti patristič-
nih spisov, brez poznavanja gruzijske filozofske in teološke misli, a seveda
tudi ne brez težnje k neoplatonizmu v evropskem srednjem veku in kasne-
je v renesansi. Prav ta širina Rustavelijevega dela je bila eden od dejavni-
kov, ki je botroval zelo raznolikim interpretacijam njegovega dela, včasih
– podobno kot pri razlagah Prešernovega Krsta pri Savici – tudi diametral-
no nasprotnim. Iz pričujočega prispevka pa je najbrž jasno tudi, da je na
raznolikost tolmačenj odločilno vplival tudi ideološki pristop, kajpak dru-
gače in predvsem radikalneje kot pri interpretacijah Prešerna, saj so ga –
kot smo lahko videli – v marsičem narekovali uradna sovjetska ideologi-
ja in njeni trenutni tokovi ter nenazadnje dejstvo, ali so imeli posamični
interpreti poleg marksistične materialistične metode ali v posredni oziro-
ma neposredni opreki z njo možnost spoznavanja tudi drugih evropskih
literarnovednih tokov.
Literatura
Baramidze, Alexandre. 1975. Šota Rustaveli. Tbilisi: t s u Press.
Ekašvili, Kalistrate. 1966. »Vepkhistqaosnis avtoris msoflmxedveloba.« V Šo-
ta Rustaveli, uredil I. Abduladze, 227–275. Tbilisi: Mecniereba.
Gogiberidze, Mose. 1961. »Uzenaesi arsebis cneba Vepkhistqaosanši.« V Ru-
staveli: Petritsi, uredil I. Megrelidze, 28–68. Tbilisi: Sabčota mcerali.
Ingoroqva, Pavle. 1937. »Šota Rustaveli da misi poema.« V Šota Rustaveli,
Vepkhistqaosani, uredil Akakij Šanidze, 1–44. Tbilisi: t s u Press.
Ingoroqva, Pavle. 2016. Rustveliana. Tbilisi: Čveni Mcerloba.
Juvan, Marko. 2015. »The Nation between the Epic and the Novel: France
Prešeren’s The Baptism on the Savica as a Compromise ‘World Text.’«
Canadian Review of Comparative Literature 42 (4): 382–395.
Kekelidze, Korneli. 1981. Dzveli kartuli literaturis istoria. Tbilisi: t s u Press.
Khidašeli, Šalva. 1962. Osnovnije mirovozrenčeskiej napravlenija v feodalnoj
gruziji. Tbilisi: Academy of Science Press.
Khintibidze, Elguja. 1975. Msoflmxedvelobrivi problemebi vefxistyaosanSi.
Tbilisi: t s u Press.
———. 2009. Vepkhistqaosnis ideur-msoflmkhedvelobrivi samkharo. Tbilisi:
Kartvelologi.
———. 2011. Rustaveli’s The Man in the Panther Skin and European Literature.
London: Bennett & Bloom.
120
