Page 85 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 85
Italijanski krst Krsta
Nadaljnji prevodi Krsta in sklep
Schubertovsko nedokončanost Salvinijeve prepesnitve je osem let zatem
v Italiji najprej presegel Bartolomeo Calvi, ko je v lastni, primerjalno si-
cer enostranski in znanstveno sporni monografiji Fonti italiane e latine nel
Prešeren maggiore (Italijanski in latinski viri najboljšega Prešerna) objavil
leta 1959 v Torinu prvi celovit italijanski prevod Krsta pri Savici. Vendar je
pesniško, enajsterčno poitalijanil le »Uvod«, stihe samega »Krsta« pa je pro-
zno parafraziral, upoštevaje pri tem samo njihovo kitičnost, ne pa ritma in
še manj metruma.
Na prvi pesniški prevod celotnega Krsta pri Savici v italijanščino je bilo
treba tako počakati vse do leta 1972. Takrat je namreč ugledala v Ljublja-
ni, Trstu in Kopru hkratno sozaložniško luč dvojezična izdaja Il battesimo
presso la Savizza – Krst pri Savici, ki je v souredništvu Antona Slodnjaka
in Bogomila Gerlanca na skupnih 89 straneh končno splovila v italijansko
jezikovno morje prvi integralni prevod Prešernove pesnitve izpod peresa
plodnega slovenskega lirskega posrednika, proseškega klaretinca Franca
(tudi Francesca) Husuja. Šele 136 let po objavi izvirnika je tako lahko po
Salvinijevi uverturi in Husujevem finalu Prešernov Krst pri Savici naposled
umetniško le nagovoril tudi italijanske bralce z vso svojo verzno prelestjo.
Literatura
Aškerc, Anton, ur. 1900. Prešernov album. Ljubljana: Ljubljanski zvon.
Borko, Božidar. 1952. »Italijanski glasovi o slovenski poeziji.« Nova obzorja 5
(6): 382–387.
Brecelj, Marijan. 1980. »Oton Župančič v italijanskih prevodih.« V Oton Žu-
pančič v prevodih, uredil Janko Moder, 58–60. Koper: Lipa.
Budal, Andrej. 1951. »Luigi Salvini: Sempreverde e rosmarino.« Razgledi 6
(6): 281–285.
Calvi, Bartolomeo. 1959. Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore. Torino:
Società editrice internazionale.
Canini, Marco Antonio, ur. 1885. Il libro dell’amore. Benetke: Colombo Coen
e Figlio.
Chiudina, Giacomo, ur. 1878. Canti del popolo Slavo. Firence: M. Cellini e C.
alla Galileiana.
Damiani, Enrico. 1951. »Poeti stranieri.« Nuova Antologia 86 (1808): 430–433.
Errante, Vincenzo, in Emilio Mariano, ur. 1949. Orfeo: il tesoro della lirica
universale interpretato in versi italiani. Firence: Sansoni.
Gradnik, Alojz. 1928. Kitajska lirika. Ljubljana: Jug.
Jan, Zoltan. 2001. Poznavanje slovenske književnosti po letu 1945. Slavistična
knjižnica, 4. Ljubljana: Rokus in Slavistično društvo Slovenije.
83
Nadaljnji prevodi Krsta in sklep
Schubertovsko nedokončanost Salvinijeve prepesnitve je osem let zatem
v Italiji najprej presegel Bartolomeo Calvi, ko je v lastni, primerjalno si-
cer enostranski in znanstveno sporni monografiji Fonti italiane e latine nel
Prešeren maggiore (Italijanski in latinski viri najboljšega Prešerna) objavil
leta 1959 v Torinu prvi celovit italijanski prevod Krsta pri Savici. Vendar je
pesniško, enajsterčno poitalijanil le »Uvod«, stihe samega »Krsta« pa je pro-
zno parafraziral, upoštevaje pri tem samo njihovo kitičnost, ne pa ritma in
še manj metruma.
Na prvi pesniški prevod celotnega Krsta pri Savici v italijanščino je bilo
treba tako počakati vse do leta 1972. Takrat je namreč ugledala v Ljublja-
ni, Trstu in Kopru hkratno sozaložniško luč dvojezična izdaja Il battesimo
presso la Savizza – Krst pri Savici, ki je v souredništvu Antona Slodnjaka
in Bogomila Gerlanca na skupnih 89 straneh končno splovila v italijansko
jezikovno morje prvi integralni prevod Prešernove pesnitve izpod peresa
plodnega slovenskega lirskega posrednika, proseškega klaretinca Franca
(tudi Francesca) Husuja. Šele 136 let po objavi izvirnika je tako lahko po
Salvinijevi uverturi in Husujevem finalu Prešernov Krst pri Savici naposled
umetniško le nagovoril tudi italijanske bralce z vso svojo verzno prelestjo.
Literatura
Aškerc, Anton, ur. 1900. Prešernov album. Ljubljana: Ljubljanski zvon.
Borko, Božidar. 1952. »Italijanski glasovi o slovenski poeziji.« Nova obzorja 5
(6): 382–387.
Brecelj, Marijan. 1980. »Oton Župančič v italijanskih prevodih.« V Oton Žu-
pančič v prevodih, uredil Janko Moder, 58–60. Koper: Lipa.
Budal, Andrej. 1951. »Luigi Salvini: Sempreverde e rosmarino.« Razgledi 6
(6): 281–285.
Calvi, Bartolomeo. 1959. Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore. Torino:
Società editrice internazionale.
Canini, Marco Antonio, ur. 1885. Il libro dell’amore. Benetke: Colombo Coen
e Figlio.
Chiudina, Giacomo, ur. 1878. Canti del popolo Slavo. Firence: M. Cellini e C.
alla Galileiana.
Damiani, Enrico. 1951. »Poeti stranieri.« Nuova Antologia 86 (1808): 430–433.
Errante, Vincenzo, in Emilio Mariano, ur. 1949. Orfeo: il tesoro della lirica
universale interpretato in versi italiani. Firence: Sansoni.
Gradnik, Alojz. 1928. Kitajska lirika. Ljubljana: Jug.
Jan, Zoltan. 2001. Poznavanje slovenske književnosti po letu 1945. Slavistična
knjižnica, 4. Ljubljana: Rokus in Slavistično društvo Slovenije.
83
