Page 227 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 227
Za boljši življenjski standard
nasprotje: na eni strani je ohranil prebivalstveno preobremenjenost po-
deželja, ki se je razbremenjevalo samo z izseljevanjem, na drugi strani pa
tistim, ki so ostali, kljub državnim odpisom dolgov ni omogočil večjih
prodorov. Polkmetom je omogočil »dvojno« preživljanje, ne pa učinkovite
modernizacije kmetijstva. Tudi zato se danes v znanstveni literaturi piše
o »bremenu preteklosti«, ki se najbolj odraža v razdrobljeni velikostni po-
sestni strukturi kmetijstva v Sloveniji.
Konec 60. let, ko se je kmečko prebivalstvo bistveno zmanjšalo in ko
so posamezne kmetije začeli opremljati s sodobnimi stroji in z mehaniza-
cijo, je bila, kot opozarja Puljiz, v Jugoslaviji zamujena priložnost za na-
stanek sloja sposobnih posameznih kmetijskih proizvajalcev, ki bi v druž-
benem sektorju postali nosilci moderne, visoko produktivne kmetijske
proizvodnje. Po njegovem mnenju so imeli prav tisti kritiki, ki so opo-
zarjali na tradicionalne ideološke predsodke, ki so blokirale takšen ko-
rak v agrarni politiki. Tako je bila preložena odločitev o dvigu (ali ukinit-
vi) agrarnega maksimuma, usmerjenost v majhne kmetije prepovedana,
skratka, ohranile so se nekatere zgodnejše omejitve, namenjene repro-
dukciji posameznih kmečkih gospodarstev (Puljiz 1988, 19).
V poglavju nas je zanimalo tudi, kako so spremembe, ki jih prinese
nakup modernih kmetijskih naprav, vplivale na delitev dela med spolo-
ma znotraj kmečkega gospodarstva. Ugotovili smo, da se je ob zaposlitvi
kmečkih gospodarjev izven kmetijstva pojavila nova delitev dela v dru-
žini, saj so vlogo »gospodarja« prevzele žene, ki so vse pogosteje uprav-
ljale kmetijske stroje. Ženske, ki so upravljale kmetijske stroje in izvajale
naloge, tradicionalno v domeni moških, so konstruirale nove identite-
te za prekinitev s starimi tradicijami in ovirami med spoloma ter hkra-
ti ustvarile nova pričakovanja glede vloge kmečkih žensk. Spremembe v
tehnoloških in delovnih procesih so povzročile, da so se vloge moških in
žensk delno na novo definirale in da so moški vsaj delno izgubili polo-
žaj absolutnih vodij patriarhalne kmečke družine. Dejstvo, da so kmeč-
ke ženske upravljale kmetijske stroje, lahko razumemo tudi kot upor nji-
hovemu podrejenemu položaju, saj so se počutile opolnomočene, ker so
pridobile avtoriteto in status, sicer tradicionalno rezerviran za moške, in
tako do določene mere oblikovale nove prakse ter diskurze o delitvi dela
med spoloma.
Sogovorniki in sogovornice so mi večkrat potožili o svojih izjemnih
delovnih naporih. Kot se je spominjal sogovornik Franci, leta 1952 rojen v
Pokleku nad Blanco na Dolenjskem, ki je kmetoval doma in hkrati službo-
227
nasprotje: na eni strani je ohranil prebivalstveno preobremenjenost po-
deželja, ki se je razbremenjevalo samo z izseljevanjem, na drugi strani pa
tistim, ki so ostali, kljub državnim odpisom dolgov ni omogočil večjih
prodorov. Polkmetom je omogočil »dvojno« preživljanje, ne pa učinkovite
modernizacije kmetijstva. Tudi zato se danes v znanstveni literaturi piše
o »bremenu preteklosti«, ki se najbolj odraža v razdrobljeni velikostni po-
sestni strukturi kmetijstva v Sloveniji.
Konec 60. let, ko se je kmečko prebivalstvo bistveno zmanjšalo in ko
so posamezne kmetije začeli opremljati s sodobnimi stroji in z mehaniza-
cijo, je bila, kot opozarja Puljiz, v Jugoslaviji zamujena priložnost za na-
stanek sloja sposobnih posameznih kmetijskih proizvajalcev, ki bi v druž-
benem sektorju postali nosilci moderne, visoko produktivne kmetijske
proizvodnje. Po njegovem mnenju so imeli prav tisti kritiki, ki so opo-
zarjali na tradicionalne ideološke predsodke, ki so blokirale takšen ko-
rak v agrarni politiki. Tako je bila preložena odločitev o dvigu (ali ukinit-
vi) agrarnega maksimuma, usmerjenost v majhne kmetije prepovedana,
skratka, ohranile so se nekatere zgodnejše omejitve, namenjene repro-
dukciji posameznih kmečkih gospodarstev (Puljiz 1988, 19).
V poglavju nas je zanimalo tudi, kako so spremembe, ki jih prinese
nakup modernih kmetijskih naprav, vplivale na delitev dela med spolo-
ma znotraj kmečkega gospodarstva. Ugotovili smo, da se je ob zaposlitvi
kmečkih gospodarjev izven kmetijstva pojavila nova delitev dela v dru-
žini, saj so vlogo »gospodarja« prevzele žene, ki so vse pogosteje uprav-
ljale kmetijske stroje. Ženske, ki so upravljale kmetijske stroje in izvajale
naloge, tradicionalno v domeni moških, so konstruirale nove identite-
te za prekinitev s starimi tradicijami in ovirami med spoloma ter hkra-
ti ustvarile nova pričakovanja glede vloge kmečkih žensk. Spremembe v
tehnoloških in delovnih procesih so povzročile, da so se vloge moških in
žensk delno na novo definirale in da so moški vsaj delno izgubili polo-
žaj absolutnih vodij patriarhalne kmečke družine. Dejstvo, da so kmeč-
ke ženske upravljale kmetijske stroje, lahko razumemo tudi kot upor nji-
hovemu podrejenemu položaju, saj so se počutile opolnomočene, ker so
pridobile avtoriteto in status, sicer tradicionalno rezerviran za moške, in
tako do določene mere oblikovale nove prakse ter diskurze o delitvi dela
med spoloma.
Sogovorniki in sogovornice so mi večkrat potožili o svojih izjemnih
delovnih naporih. Kot se je spominjal sogovornik Franci, leta 1952 rojen v
Pokleku nad Blanco na Dolenjskem, ki je kmetoval doma in hkrati službo-
227
