Page 58 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
kmet, pol proletarec
Dodano je bilo bombastično načelo: »Zemlja gre tistim, ki jo obdelujejo«
(Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji 1945, čl. 1). Zakon je določal tudi,
kdo ima pri razdelitvi zemlje prednost. To so bili kmetovalci brez ali s
premalo zemlje, ki so se borili v odredih NOV in POJ, invalidi, invalidi iz
prejšnjih vojn (iz let 1912–1918 in iz aprila 1941) pa tudi družine ter otroci
padlih borcev in druge žrtve fašističnega terorja. Med borci so imeli pred-
nost stari borci in prostovoljci. Pravico do zemlje so dobili tudi tisti borci,
ki se prej niso ukvarjali s kmetovanjem, če so se zavezali, da se bodo na-
selili na zemlji in jo obdelovali s svojo družino (Zakon o agrarni reformi
in kolonizaciji 1945, čl. 1 in 2).
Po Čepičevi raziskavi se je v LRS javilo 53.000 agrarnih interesentov,
kot upravičenih je bilo identificiranih 37.000, na koncu pa jih je zemljo de-
jansko dobilo 30.639, vendar se je to število zaradi revizij agrarne reforme
med majem 1946 in junijem 1947 znižalo na 22.858. Pri zadnji številki so
kot subjekti prejema zemlje vključene tudi prve kmetijske delovne zadru-
ge (36) in kolonisti, kjer je šlo za tiste družine, ki so dobile zemljo v opus-
telih ali od vojne opustošenih pokrajinah, zlasti na Kočevskem, Apaškem
polju in tudi v Vojvodini (2.866). V ljubljanskem okrožju (!) je bilo 1. 9.
1947 identificiranih 5.947 agrarnih interesentov, ki so skupaj prejeli 5.286
ha zemlje. Od celotnega zemljiškega sklada, ki je v LRS nastal po razlas-
titvah in zaplembah zemlje, je bilo med interesente razdeljenih samo 13,4
% njegovega obsega. Večino zemljišč, zapadlih pod agrarno reformo, so
namreč predstavljali gozdovi, ki so bili izločeni iz zemljiškega sklada in s
tem de facto nacionalizirani, veliko druge zemlje pa so prejeli KLO-ji, pod-
jetja, vojska idr. Agrarni interesenti oziroma njihova družinska gospodar-
stva so v povprečju prejeli po 0,9 ha zemlje Z agrarno reformo se je spre-
menilo lastništvo petine predvojne površine kmetijske zemlje v Sloveniji.
Zemljo so prejela v last v glavnem le tista gospodarstva, ki do tedaj niso
imela v lasti posestev, večjih od 5 ha. Čepič sklepa, da je šlo v resnici pre-
težno za gospodarstva, ki so imela v izhodišču še bistveno manj od 5 ha.
Med poročili o izvajanju agrarne reforme in drugimi evidencami je na-
mreč odkril, da so v LRS skoraj vse agrarne interesente identificirali pod
nekoliko skrivnostno in v uradnih dokumentih tudi nepojasnjeno kate-
gorijo »brezzemljakov,« posebej pa so obravnavali tiste, ki so svoja pose-
stva z agrarno reformo dopolnjevali. Agrarnih interesentov »brezzemlja-
kov« je bilo po uradnih podatkih 1. 7. 1947 v LRS 19.761, dodelili pa so jim
17.227 ha zemlje, tistih, ki so svojo posest dopolnili, pa je bilo 195 in so do-
bili skupaj 789 ha zemlje. Skratka, gre za število, ki je zelo blizu malo prej
58
Dodano je bilo bombastično načelo: »Zemlja gre tistim, ki jo obdelujejo«
(Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji 1945, čl. 1). Zakon je določal tudi,
kdo ima pri razdelitvi zemlje prednost. To so bili kmetovalci brez ali s
premalo zemlje, ki so se borili v odredih NOV in POJ, invalidi, invalidi iz
prejšnjih vojn (iz let 1912–1918 in iz aprila 1941) pa tudi družine ter otroci
padlih borcev in druge žrtve fašističnega terorja. Med borci so imeli pred-
nost stari borci in prostovoljci. Pravico do zemlje so dobili tudi tisti borci,
ki se prej niso ukvarjali s kmetovanjem, če so se zavezali, da se bodo na-
selili na zemlji in jo obdelovali s svojo družino (Zakon o agrarni reformi
in kolonizaciji 1945, čl. 1 in 2).
Po Čepičevi raziskavi se je v LRS javilo 53.000 agrarnih interesentov,
kot upravičenih je bilo identificiranih 37.000, na koncu pa jih je zemljo de-
jansko dobilo 30.639, vendar se je to število zaradi revizij agrarne reforme
med majem 1946 in junijem 1947 znižalo na 22.858. Pri zadnji številki so
kot subjekti prejema zemlje vključene tudi prve kmetijske delovne zadru-
ge (36) in kolonisti, kjer je šlo za tiste družine, ki so dobile zemljo v opus-
telih ali od vojne opustošenih pokrajinah, zlasti na Kočevskem, Apaškem
polju in tudi v Vojvodini (2.866). V ljubljanskem okrožju (!) je bilo 1. 9.
1947 identificiranih 5.947 agrarnih interesentov, ki so skupaj prejeli 5.286
ha zemlje. Od celotnega zemljiškega sklada, ki je v LRS nastal po razlas-
titvah in zaplembah zemlje, je bilo med interesente razdeljenih samo 13,4
% njegovega obsega. Večino zemljišč, zapadlih pod agrarno reformo, so
namreč predstavljali gozdovi, ki so bili izločeni iz zemljiškega sklada in s
tem de facto nacionalizirani, veliko druge zemlje pa so prejeli KLO-ji, pod-
jetja, vojska idr. Agrarni interesenti oziroma njihova družinska gospodar-
stva so v povprečju prejeli po 0,9 ha zemlje Z agrarno reformo se je spre-
menilo lastništvo petine predvojne površine kmetijske zemlje v Sloveniji.
Zemljo so prejela v last v glavnem le tista gospodarstva, ki do tedaj niso
imela v lasti posestev, večjih od 5 ha. Čepič sklepa, da je šlo v resnici pre-
težno za gospodarstva, ki so imela v izhodišču še bistveno manj od 5 ha.
Med poročili o izvajanju agrarne reforme in drugimi evidencami je na-
mreč odkril, da so v LRS skoraj vse agrarne interesente identificirali pod
nekoliko skrivnostno in v uradnih dokumentih tudi nepojasnjeno kate-
gorijo »brezzemljakov,« posebej pa so obravnavali tiste, ki so svoja pose-
stva z agrarno reformo dopolnjevali. Agrarnih interesentov »brezzemlja-
kov« je bilo po uradnih podatkih 1. 7. 1947 v LRS 19.761, dodelili pa so jim
17.227 ha zemlje, tistih, ki so svojo posest dopolnili, pa je bilo 195 in so do-
bili skupaj 789 ha zemlje. Skratka, gre za število, ki je zelo blizu malo prej
58
