Page 90 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
kmet, pol proletarec
agrarne reforme odvzeta. Znane so samo številke za raven LRS v celoti, v
lokalnem obsegu pa je Čepič pridobil podatke revizije, ki je posebej priza-
dela polkmete, še za Dolenjsko (1995, 107). Poleg tega to ni bila edina re-
vizija, saj so jih izvajali še leta kasneje. Prav gotovo so bili prvi kandidati
za odvzem vsi tisti gospodarji, katerih prvi poklic je bil nekmečki. Po dru-
gi strani so imeli neprimerno boljšo možnost za vzdrževanje delavsko-
-kmečkega gospodinjstva tam, kjer so delo izven kmetije opravljali drugi
družinski člani, tj. najpogosteje otroci. Določene namige v tej smeri po-
nuja novejša raziskava Jelke Piškurić za Ig, vendar omenja samo revizijo
februarja 1953, ko naj bi tistim, ki so bili kot delavci zaposleni in social-
no zavarovani, načeloma odvzeli zemljo, ki so jo pred leti dobili iz naslo-
va agrarne reforme, in jo dodelili drugim kmetom, nekateri drugi pa so
bili upravičeni do zamenjave zemlje (2019b, 317). Težava vsekakor napotu-
je na nadaljnje raziskave.
Prekrški, kazni in kmečke pritožbe
Dosedanje raziskave različnih ravni in oblik kaznovanja v prvem povoj-
nem obdobju v Sloveniji so si prizadevale oceniti obseg sodnih in admini-
strativnih postopkov oblasti proti običajnim ljudem. Ker je največ takih
postopkov, zlasti (vendar ne izključno) proti bogatejšim kmetom, pote-
kalo prav v obdobju 1949–1951, najverjetneje drži razlaga raziskovalcev,
da so zaplembe premoženja, napotitve na prisilno delo in druge stroge ali
milejše kazni v mnogih primerih predstavljale politični pritisk, včasih pa
tudi sredstvo za krepitev materialne osnove zadružnih posestev; bile so
del kampanje za kolektivizacijo (Čoh Kladnik 2012, 69–70). Prav tako je
sprememba kaznovalne politike v letu 1951, še zlasti pa zmanjšanje šte-
vila kazni, sovpadla z opuščanjem kolektivizacije kmetijstva kot temelj-
ne strategije za socialistično preobrazbo podeželja s strani takratne ob-
lasti. Ob tem so si obstoječe raziskave prizadevale pokazati, kako je bilo
sodstvo v prvem povojnem obdobju pristransko in neposredno pod vpli-
vom komunistične partije. Slednje je bilo tudi najlažje dokazati, kajti no-
silci sodne oblasti tega takrat sploh niso prikrivali. Prej obratno, v poroči-
lu predsedništva okrajnega sodišča v Ljubljani za okraj Ljubljana – okolica
najdemo povsem eksplicitno izjavo o delovanju prav v tej smeri: »Kot or-
gani ljudske oblasti pa imajo sodišča svojo posebno nalogo, in ta je poma-
gati ljudski oblasti z vsemi svojimi ukrepi pri ostvaritvi socializma, na
drugi strani pa vplivati na državljane vzgojno« (Šturm 1995, Poročilo so-
dišča, 11. februar 1950, 1).
90
agrarne reforme odvzeta. Znane so samo številke za raven LRS v celoti, v
lokalnem obsegu pa je Čepič pridobil podatke revizije, ki je posebej priza-
dela polkmete, še za Dolenjsko (1995, 107). Poleg tega to ni bila edina re-
vizija, saj so jih izvajali še leta kasneje. Prav gotovo so bili prvi kandidati
za odvzem vsi tisti gospodarji, katerih prvi poklic je bil nekmečki. Po dru-
gi strani so imeli neprimerno boljšo možnost za vzdrževanje delavsko-
-kmečkega gospodinjstva tam, kjer so delo izven kmetije opravljali drugi
družinski člani, tj. najpogosteje otroci. Določene namige v tej smeri po-
nuja novejša raziskava Jelke Piškurić za Ig, vendar omenja samo revizijo
februarja 1953, ko naj bi tistim, ki so bili kot delavci zaposleni in social-
no zavarovani, načeloma odvzeli zemljo, ki so jo pred leti dobili iz naslo-
va agrarne reforme, in jo dodelili drugim kmetom, nekateri drugi pa so
bili upravičeni do zamenjave zemlje (2019b, 317). Težava vsekakor napotu-
je na nadaljnje raziskave.
Prekrški, kazni in kmečke pritožbe
Dosedanje raziskave različnih ravni in oblik kaznovanja v prvem povoj-
nem obdobju v Sloveniji so si prizadevale oceniti obseg sodnih in admini-
strativnih postopkov oblasti proti običajnim ljudem. Ker je največ takih
postopkov, zlasti (vendar ne izključno) proti bogatejšim kmetom, pote-
kalo prav v obdobju 1949–1951, najverjetneje drži razlaga raziskovalcev,
da so zaplembe premoženja, napotitve na prisilno delo in druge stroge ali
milejše kazni v mnogih primerih predstavljale politični pritisk, včasih pa
tudi sredstvo za krepitev materialne osnove zadružnih posestev; bile so
del kampanje za kolektivizacijo (Čoh Kladnik 2012, 69–70). Prav tako je
sprememba kaznovalne politike v letu 1951, še zlasti pa zmanjšanje šte-
vila kazni, sovpadla z opuščanjem kolektivizacije kmetijstva kot temelj-
ne strategije za socialistično preobrazbo podeželja s strani takratne ob-
lasti. Ob tem so si obstoječe raziskave prizadevale pokazati, kako je bilo
sodstvo v prvem povojnem obdobju pristransko in neposredno pod vpli-
vom komunistične partije. Slednje je bilo tudi najlažje dokazati, kajti no-
silci sodne oblasti tega takrat sploh niso prikrivali. Prej obratno, v poroči-
lu predsedništva okrajnega sodišča v Ljubljani za okraj Ljubljana – okolica
najdemo povsem eksplicitno izjavo o delovanju prav v tej smeri: »Kot or-
gani ljudske oblasti pa imajo sodišča svojo posebno nalogo, in ta je poma-
gati ljudski oblasti z vsemi svojimi ukrepi pri ostvaritvi socializma, na
drugi strani pa vplivati na državljane vzgojno« (Šturm 1995, Poročilo so-
dišča, 11. februar 1950, 1).
90
