Page 135 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
Kotorske. Mnogi so se razvili v dobre pomorske oficirje in kapitane, drugi
so postali strojniki in upravitelji strojev, tretji radiotelegrafisti. Delovanje
»Oceanie« se je v Sloveniji odrazilo tudi v propagandi za šolanje novih
pomorskih kadrov, ki bi nadaljevali delo tistih kadrov, ki so se šolali v času
Avstrije v Trstu in na Reki. Tako je uspelo ohraniti pomorsko tradicijo in
na njenih temeljih se je bilo po drugi svetovni vojni nekoliko laže lotiti iz-
gradnje nove slovenske trgovske mornarice. To pa je že predmet drugih
raziskav.
Viri in literatura
1. Annuario marittimo. 1850–1913. Annuario marittimo dell‘ I. R.
Governo marittimo [prej: Annuario marittimo compilato dal Lloyd
austriaco], letnik 2–63. Trst: [V poštev pridejo seznami ladij, sezna-
mi Lloydovih kapitanov, seznami izpitov za kapitane in poročnike
trgovske mornarice, seznami vodilnih osebnosti ladjarskih družb
ter trgovskih in industrijskih komor, seznami ljudi, ki so dali pri-
spevke podpornim društvom in ustanovam trgovske mornarice,
seznami brodolomov, havarij itd.] Trst: Stabilimento Letterario
Artistico J. Ohswaldt, nato Tipografia Lloyd Austro-Ungarico,
nato Tipografia Lloyd Austriaco.
2. Annuario marittimo ungherese. 1902–1918. Annuario marittimo un-
gherese/Magyar tengereszesc évkönyv, leto 12–28. [Vir je docela po-
doben prejšnjemu, le s to razliko, da daje samo sezname ladij, ki so
spadale v madžarska pristanišča. Tu in tam so nekoliko bolje prika-
zane družbe.] Reka: Könyvnyomdai Műintézet Mohovich.
3. Pomorski godišnjak. 1927–1940. Pomorski godišnjak [Vir je za naše
namene nekoliko slabši, ker ne navaja karatistov in slabše prika-
že obstoječe ladjarske družbe. Po drugi strani je v Jugoslovanskem
Godišnjaku nekoliko bolje prikazan materialni razvoj družb.] Split:
Direkcija pomorskog saobraćaja.
4. Archivio di Stato di Trieste. »Spisi Pomorske vlade v Trstu.« Seš.
623. 647. 561, 683 [predvsem za 18. stoletje.]
5. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni arhiv Ljubljana, »Knjiga lju-
bljanskih meščanov.« V Reg. 1. fasc. 495 fol. 687–71, str. 54–55.
6. Archivio di Stato di Trieste (Arhiv Luške kapitanije v Trstu),
Capitaneria di porto di Trieste, 1873–1886.
135
Kotorske. Mnogi so se razvili v dobre pomorske oficirje in kapitane, drugi
so postali strojniki in upravitelji strojev, tretji radiotelegrafisti. Delovanje
»Oceanie« se je v Sloveniji odrazilo tudi v propagandi za šolanje novih
pomorskih kadrov, ki bi nadaljevali delo tistih kadrov, ki so se šolali v času
Avstrije v Trstu in na Reki. Tako je uspelo ohraniti pomorsko tradicijo in
na njenih temeljih se je bilo po drugi svetovni vojni nekoliko laže lotiti iz-
gradnje nove slovenske trgovske mornarice. To pa je že predmet drugih
raziskav.
Viri in literatura
1. Annuario marittimo. 1850–1913. Annuario marittimo dell‘ I. R.
Governo marittimo [prej: Annuario marittimo compilato dal Lloyd
austriaco], letnik 2–63. Trst: [V poštev pridejo seznami ladij, sezna-
mi Lloydovih kapitanov, seznami izpitov za kapitane in poročnike
trgovske mornarice, seznami vodilnih osebnosti ladjarskih družb
ter trgovskih in industrijskih komor, seznami ljudi, ki so dali pri-
spevke podpornim društvom in ustanovam trgovske mornarice,
seznami brodolomov, havarij itd.] Trst: Stabilimento Letterario
Artistico J. Ohswaldt, nato Tipografia Lloyd Austro-Ungarico,
nato Tipografia Lloyd Austriaco.
2. Annuario marittimo ungherese. 1902–1918. Annuario marittimo un-
gherese/Magyar tengereszesc évkönyv, leto 12–28. [Vir je docela po-
doben prejšnjemu, le s to razliko, da daje samo sezname ladij, ki so
spadale v madžarska pristanišča. Tu in tam so nekoliko bolje prika-
zane družbe.] Reka: Könyvnyomdai Műintézet Mohovich.
3. Pomorski godišnjak. 1927–1940. Pomorski godišnjak [Vir je za naše
namene nekoliko slabši, ker ne navaja karatistov in slabše prika-
že obstoječe ladjarske družbe. Po drugi strani je v Jugoslovanskem
Godišnjaku nekoliko bolje prikazan materialni razvoj družb.] Split:
Direkcija pomorskog saobraćaja.
4. Archivio di Stato di Trieste. »Spisi Pomorske vlade v Trstu.« Seš.
623. 647. 561, 683 [predvsem za 18. stoletje.]
5. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni arhiv Ljubljana, »Knjiga lju-
bljanskih meščanov.« V Reg. 1. fasc. 495 fol. 687–71, str. 54–55.
6. Archivio di Stato di Trieste (Arhiv Luške kapitanije v Trstu),
Capitaneria di porto di Trieste, 1873–1886.
135
