Page 139 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
Slovenski inženirji in tehniki
v tržaškem arsenalu (1863–1913)
Arsenal avstrijskega Lloyda v Trstu je postajal v drugi polovici 19. stoletja
zelo pomembna pomorska ustanova. V njem se je že v sedemdesetih letih
planiral in skoraj docela izvajal razvoj flote te mogočne avstrijske družbe.
Zato je družba v arsenal namestila cel štab dobrih pomorskih inženirjev,
ki so posebno od druge polovice sedemdesetih let do preloma stoletja na-
črtovali, izvajali in nadzirali gradnjo vseh Lloydovih ladij, ki so se gradile
v domačih avstrijskih ladjedelnicah. Poleg tega pa so imeli ti inženirji na-
logo nadzorovati vsa popravila havariranih in obnovitev oz. moderniza-
cijo starih deklasiranih ladij, ki so prihajale v arsenal ali so se popravlja-
le v drugih ladjedelnicah.
Med Lloydovimi inženirji in tehniki, ki so odgovarjali za razvoj druž-
bine flote, srečamo tudi nekaj Slovencev. Ne moremo sicer reči, da jih je
bilo mnogo. Trdimo pa lahko, da so dali od sebe vse, da bi afirmirali av-
strijsko trgovsko mornarico in avstrijsko ladjedelništvo v svetu.
Predvsem moramo imenovati inženirja Henrika Štolfo, ki med
Lloydovimi slovenskimi inženirji verjetno ni bil prvi, bil pa je gotovo prvi,
ki si je s svojim znanjem ustvaril zavidljiv položaj v podjetju in neprecen-
ljive zasluge za razvoj ladijskega načrtovanja v Trstu. Vsi ostali slovenski
inženirji in tehniki do leta 1905 so pravzaprav delovali v senci njegove ve-
like ustvarjalnosti bodisi kot sodelavci, bodisi kot soustvarjalci ladijskih
objektov, opreme, motorjev itd. Toda o njih kasneje.
O Štolfovi mladosti je malo znanega. Vemo, da je bil sin v svetu zelo
znanega mornariškega liferanta in izdelovalca preciznih pomorskih apa-
ratov Petra Štolfe. Ta se je preselil v Trst iz okolice Dutovelj ali Tomaja in
si v Trstu ustvaril trgovino, ki je postala kmalu znana po vsem pomor-
skem svetu. Vemo tudi, da je Henrik Štolfa obiskoval tržaško pomorsko
šolo, kjer je leta 1862 diplomiral. Tedaj je moral imeti kakih dvajset let,
kar pomeni, da je bil rojen okrog leta 1842. Ker ga letopisi pomorske šole
obravnavajo kot Tržačana, sklepamo, da se je rodil v Trstu. Po diplomi je
nadaljeval študije na isti šoli. Vpisal se je namreč na oddelek za ladijske
konstrukcije. Kot odličnemu učencu so mu priznali tudi leta navtične-
ga študija. Zato je lahko ponovno diplomiral že leta 1863. Kam ga je vo-
dila pot do leta 1868, na osnovi znanih virov ni mogoče ugotoviti. Zdi se,
da je študiral na univerzi v Gradcu, toda tega ni mogoče trditi za gotovo.
Njegove vrstnike najdemo tudi v Padovi, Bologni in Pisi, vendar ne mo-
139
v tržaškem arsenalu (1863–1913)
Arsenal avstrijskega Lloyda v Trstu je postajal v drugi polovici 19. stoletja
zelo pomembna pomorska ustanova. V njem se je že v sedemdesetih letih
planiral in skoraj docela izvajal razvoj flote te mogočne avstrijske družbe.
Zato je družba v arsenal namestila cel štab dobrih pomorskih inženirjev,
ki so posebno od druge polovice sedemdesetih let do preloma stoletja na-
črtovali, izvajali in nadzirali gradnjo vseh Lloydovih ladij, ki so se gradile
v domačih avstrijskih ladjedelnicah. Poleg tega pa so imeli ti inženirji na-
logo nadzorovati vsa popravila havariranih in obnovitev oz. moderniza-
cijo starih deklasiranih ladij, ki so prihajale v arsenal ali so se popravlja-
le v drugih ladjedelnicah.
Med Lloydovimi inženirji in tehniki, ki so odgovarjali za razvoj druž-
bine flote, srečamo tudi nekaj Slovencev. Ne moremo sicer reči, da jih je
bilo mnogo. Trdimo pa lahko, da so dali od sebe vse, da bi afirmirali av-
strijsko trgovsko mornarico in avstrijsko ladjedelništvo v svetu.
Predvsem moramo imenovati inženirja Henrika Štolfo, ki med
Lloydovimi slovenskimi inženirji verjetno ni bil prvi, bil pa je gotovo prvi,
ki si je s svojim znanjem ustvaril zavidljiv položaj v podjetju in neprecen-
ljive zasluge za razvoj ladijskega načrtovanja v Trstu. Vsi ostali slovenski
inženirji in tehniki do leta 1905 so pravzaprav delovali v senci njegove ve-
like ustvarjalnosti bodisi kot sodelavci, bodisi kot soustvarjalci ladijskih
objektov, opreme, motorjev itd. Toda o njih kasneje.
O Štolfovi mladosti je malo znanega. Vemo, da je bil sin v svetu zelo
znanega mornariškega liferanta in izdelovalca preciznih pomorskih apa-
ratov Petra Štolfe. Ta se je preselil v Trst iz okolice Dutovelj ali Tomaja in
si v Trstu ustvaril trgovino, ki je postala kmalu znana po vsem pomor-
skem svetu. Vemo tudi, da je Henrik Štolfa obiskoval tržaško pomorsko
šolo, kjer je leta 1862 diplomiral. Tedaj je moral imeti kakih dvajset let,
kar pomeni, da je bil rojen okrog leta 1842. Ker ga letopisi pomorske šole
obravnavajo kot Tržačana, sklepamo, da se je rodil v Trstu. Po diplomi je
nadaljeval študije na isti šoli. Vpisal se je namreč na oddelek za ladijske
konstrukcije. Kot odličnemu učencu so mu priznali tudi leta navtične-
ga študija. Zato je lahko ponovno diplomiral že leta 1863. Kam ga je vo-
dila pot do leta 1868, na osnovi znanih virov ni mogoče ugotoviti. Zdi se,
da je študiral na univerzi v Gradcu, toda tega ni mogoče trditi za gotovo.
Njegove vrstnike najdemo tudi v Padovi, Bologni in Pisi, vendar ne mo-
139
