Page 140 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
remo trditi, da je bil med njimi. Gotovo pa je dejstvo, da je leta 1868 sto-
pil v službo pri avstrijskem Lloydu kot diplomiran inženir. Uprava Lloyda
ga je namestila pri arsenalu. Tu pa je bila njegova kariera presenetljivo
uspešna.
V delovanju inženirja Štolfe razlikujemo štiri razdobja. V prvem, ki
je trajalo od nastopa službe do leta 1878, je stopal z drugimi mladimi in-
ženirji vred po poti od pomožnega do glavnega nadzornika vseh ladijskih
gradenj v arsenalu. V drugem razdobju, ki je trajalo nekako do leta 1884,
je bil sicer inženir konstruktor, vendar podrejen glavnemu konstrukcij-
skemu inženirju Giovanniju Battistiju Tonellu in je sledil njegovim kon-
ceptom o razvoju Lloydove flote. Tretje razdobje, ki gre nekako do leta
1898, lahko imenujemo obdobje obnove Lloydove flote. Četrto je obdobje
največje Štolfove kreativne moči, ki je trajalo do njegove smrti leta 1904.
Prvo obdobje. Prva znana Štolfova kvalifikacija pri arsenalu je bila
vsebovana v besedah: Inženir risar. Ta termin pa ne pove vsega, kar so
mladi inženirji delali v svoji službi. Njihovo glavno delo je bilo nadzorni-
štvo in pomožno nadzorništvo del na ladjah, ki so bile v gradnji pri arse-
nalu. Prav tako so nadzorovali obnovo in popravila na starih ladjah. Prva
ladja, katere pomožni nadzornik je bil Henrik Štolfa, je bil parnik »Mars«
(1254 ton, 400 KS). Z njegovimi načrti se je dodobra spoznal. Leta 1869 je
bil med pomožnimi nadzorniki pri gradnji parnika »Hungaria« (1268 ton,
400 KS), ki so ga gradili po istih načrtih kot »Marsa«.
»Marsu« in »Hungarii« sta leta 1870 sledila parnika »Trieste« in
»Milano« (334 odnosno 336 ton), ki sta imela enako zunanjost, a različen
motor. Istega leta je Štolfa nadzoroval gradnjo parnika »Iris« (749 ton, 20
KS). Leta 1871 je napredoval v prvega pomožnega nadzornika. Kot tak je
nadzoroval gradnjo parnika »Flora L.«, s katero je imel precej več posla kot
z vsemi prejšnjimi. Ker je zbolel glavni nadzornik, je vse nadzorniško delo
opravil v glavnem sam. Delo je opravil v splošno zadovoljstvo vodstva
arsenala in uprave družbe. Zato ga je družba na predlog inženirja Tonella
nagradila z večjo denarno vsoto in študijskim dopustom. Štolfa je dopust
v resnici porabil za študij. Prepotoval je pol Evrope in pregledal najboljše
ladjedelnice tedanje dobe. Tako se je spoznal z deli v ladjedelnicah v
Kielu, Hamburgu, Amsterdamu, Le Havru in Nantesu. Iz Nantesa je
odpotoval v Liverpool in Edinburg. Dalj časa se je ustavil v Stocktonu,
kjer so gradili nekaj ladij za Avstrijo. Na povratku se je ustavil v Marseillu,
Genovi in Neaplju. Po vseh imenovanih ladjedelnicah je študiral način
in organizacijo gradnje ladij, način načrtovanja in nadzorovanja gradnje
140
remo trditi, da je bil med njimi. Gotovo pa je dejstvo, da je leta 1868 sto-
pil v službo pri avstrijskem Lloydu kot diplomiran inženir. Uprava Lloyda
ga je namestila pri arsenalu. Tu pa je bila njegova kariera presenetljivo
uspešna.
V delovanju inženirja Štolfe razlikujemo štiri razdobja. V prvem, ki
je trajalo od nastopa službe do leta 1878, je stopal z drugimi mladimi in-
ženirji vred po poti od pomožnega do glavnega nadzornika vseh ladijskih
gradenj v arsenalu. V drugem razdobju, ki je trajalo nekako do leta 1884,
je bil sicer inženir konstruktor, vendar podrejen glavnemu konstrukcij-
skemu inženirju Giovanniju Battistiju Tonellu in je sledil njegovim kon-
ceptom o razvoju Lloydove flote. Tretje razdobje, ki gre nekako do leta
1898, lahko imenujemo obdobje obnove Lloydove flote. Četrto je obdobje
največje Štolfove kreativne moči, ki je trajalo do njegove smrti leta 1904.
Prvo obdobje. Prva znana Štolfova kvalifikacija pri arsenalu je bila
vsebovana v besedah: Inženir risar. Ta termin pa ne pove vsega, kar so
mladi inženirji delali v svoji službi. Njihovo glavno delo je bilo nadzorni-
štvo in pomožno nadzorništvo del na ladjah, ki so bile v gradnji pri arse-
nalu. Prav tako so nadzorovali obnovo in popravila na starih ladjah. Prva
ladja, katere pomožni nadzornik je bil Henrik Štolfa, je bil parnik »Mars«
(1254 ton, 400 KS). Z njegovimi načrti se je dodobra spoznal. Leta 1869 je
bil med pomožnimi nadzorniki pri gradnji parnika »Hungaria« (1268 ton,
400 KS), ki so ga gradili po istih načrtih kot »Marsa«.
»Marsu« in »Hungarii« sta leta 1870 sledila parnika »Trieste« in
»Milano« (334 odnosno 336 ton), ki sta imela enako zunanjost, a različen
motor. Istega leta je Štolfa nadzoroval gradnjo parnika »Iris« (749 ton, 20
KS). Leta 1871 je napredoval v prvega pomožnega nadzornika. Kot tak je
nadzoroval gradnjo parnika »Flora L.«, s katero je imel precej več posla kot
z vsemi prejšnjimi. Ker je zbolel glavni nadzornik, je vse nadzorniško delo
opravil v glavnem sam. Delo je opravil v splošno zadovoljstvo vodstva
arsenala in uprave družbe. Zato ga je družba na predlog inženirja Tonella
nagradila z večjo denarno vsoto in študijskim dopustom. Štolfa je dopust
v resnici porabil za študij. Prepotoval je pol Evrope in pregledal najboljše
ladjedelnice tedanje dobe. Tako se je spoznal z deli v ladjedelnicah v
Kielu, Hamburgu, Amsterdamu, Le Havru in Nantesu. Iz Nantesa je
odpotoval v Liverpool in Edinburg. Dalj časa se je ustavil v Stocktonu,
kjer so gradili nekaj ladij za Avstrijo. Na povratku se je ustavil v Marseillu,
Genovi in Neaplju. Po vseh imenovanih ladjedelnicah je študiral način
in organizacijo gradnje ladij, način načrtovanja in nadzorovanja gradnje
140
