Page 144 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 144
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2

Lloydove flote, se je Štolfova inženirska skupina lotila obsežnega dela za
gradnjo novih ladij in s tem za pomlajevanje flote. Leta 1898 so bili izgo-
tovljeni načrti in postavljene kobilice za tri nove ladje. Tu je Štolfa doka-
zal, da ni samo Avstrijec, ampak predvsem Slovenec. Vsem trem ladjam je
dal imena treh največjih slovenskih historičnih dežel, ki so nekako pred-
stavljale slovensko narodno misel. Tako so bili leta 1900 splavljeni par-
niki »Carniola« (2812/1734 reg. ton), »Carinthia« (2812/1734 reg. ton) in
»Stvria« (2771/1710 reg. ton). Podatki povedo, da je šlo za tri enake lad-
je, katerim so vgradili enake motorje (2000/355 KS) in so imele enako
število posadke (34). S temi imeni je hotel Štolfa simbolizirati združeno
Slovenijo.

Leta 1899 je predložil načrte za tri nove plovne objekte. Uprava
Lloyda je gradnjo odobrila in leta 1901 so spustili v morje parnike
»Austria« (7588/4879 reg. ton), »Tirol« (2836/ 1747 reg. ton) in »Bucovina«
(2836/ 1747 reg. ton). Takšnih razlik pri velikosti in nosilnosti pri Štolfi
doslej nismo bili vajeni. »Austria« je med gradnjo zavzemala toliko pros-
tora, da so morali razširiti delovni prostor na obali arsenala. »Bucovino«
in »Tirol« je projektiral kot dvojčici, kar kažejo vsi podatki, ki jih imamo
na razpolago. Z »Austrijo« se je prvič povzpel nad 7000 ton.

Novo etapo tvorijo načrti, ki jih je predal v prvih mesecih leta 1900.
Zdaj je šlo za parne ladje »Salzburg« (3226 1969) reg. ton), »Galicia« (2836/
1747 reg. ton) in »Africa« (4720/2565 reg. ton), katere so splavili leta 1902.
Vse tri so bile projektirane kot posebne enote. To pot se je Štolfa poskusil
tudi z ladjo na dva vijaka. Tak je bil primer parnika »Africa«, ki je veljal za
najmodernejšo ladjo na vsem Sredozemlju.

Čim so bile postavljene kobilice za pravkar imenovane tri ladje, je
Štolfa izgotavljal načrte za naslednjo skupino. Že leta 1901 so bile postavlje-
ne naslednje tri kobilice. To pot so gradili parnike »Goritia« (3104/1925
reg. ton), »Dalmatia« (3104/1925 reg. ton) in »Koerber« (5301/3016 reg.
ton). Prvi dve sta bili dvojčici, tretja pa zopet na dva vijaka. Ta je takoj
po izplovitvi vzela parniku »Africa« primat modernosti. Vse tri so bile
izgotovljene leta 1903. Med gradnjo te skupine ladij je inženir Štolfa ne-
varno zbolel. Kljub temu pa ni nehal delati. Vzel je načrte »Goritie« in
»Dalmatie« ter na njihovi podlagi projektiral svoj labodji spev tj. parnik
z imenom »Baron Call«, ki je imel enako nosilnost kot obe predlogi. Toda
popolnoma nova je bila celotna nadgradnja. Ladja, ki je bila izplavljena
leta 1904, je veljala za najelegantnejši plovni objekt avstrijske trgovske
mornarice.

144
   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149