Page 145 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 145
Slovenski inženirji in tehniki v tržaškem arsenalu (1863–1913)
Četrto obdobje Štolfovega delovanja karakterizira, razen nekaj izjem,
nekak slovensko-avstrijski patriotizem, ko uveljavlja na Lloydovih ladjah
imena avstrijske vladarske hiše, predvsem pa avstrijskih pokrajin, med
katerimi so na prvem mestu slovanske (Kranjska, Koroška, Štajerska,
Gorica, Solnograd in Dalmacija).
Kaj se je zgodilo s Štolfo po izgradnji parnika »Baron Cali«, ni zna-
no. Letopisi ga imenujejo kot glavnega inženirja za ladijske konstrukci-
je do leta 1904. Leta 1905 sta bila na to mesto imenovana E. Giongo in V.
Vecchi kot inženirja namestnika. Po tem bi se dalo sklepati, da je Štolfa
leta 1904 – po petintridesetih letih delovanja – umrl. Vendar tega nisem
mogel z gotovostjo dognati. Gotovo je le, da se po tem letu ne omenja več.
Ne moremo zaključiti tega sestavka, ne da bi povedali še nekaj o
Štolfovih sodelavcih iz naših krajev. Najprej je treba omeniti inženirja ri-
sarja Franca Jožefa Jerana, ki je stopil k Lloydu leta 1870. Ohranjeno je
priporočilno pismo ing. Tonella, ki svetuje upravi, naj ga sprejme. Izgleda,
da ga je Tonello preizkusil in da je bil z njegovim delom zadovoljen. Kakor
Štolfa je bil tudi on pomožni nadzornik na ladjah v gradnji. Najkasneje
leta 1875 je postal član nastajajoče Štolfove inženirske skupine, ki se je
pripravljala na dolgotrajno delo, ki je pomladilo Lloydovo floto. Žal je ja-
nuarja leta 1878 umrl za tuberkulozo. Več sreče je imel inženir Rajmond
Zagorc iz okolice Trebnjega na Dolenjskem. K Lloydu je stopil leta 1874.
Kot Slovenec je našel primerno družbo pri Štolfi in postal član njegove de-
lovne skupine. Njegova specialnost so bili detajli na palubah ladij. Skušal
je združiti koristno in praktično z estetiko, za kar so ga kolegi imenova-
li esteta skupine. Leta 1884 ga je zvabila tujina, od koder se ni več vrnil.
Med Štolfove sodelavce štejemo tudi dva slovenska tehnika s srednjo
šolo. Prvi je Ljubljančan Ivan Petriček, ki se pojavi v arsenalu leta 1868. Ni
ostal dolgo v tej službi, kajti leta 1871 ga viri ne omenjajo več. Gotovo pa
je, da je bil Štolfov zunanji sodelavec vsaj do leta 1891. Štolfa ga je upora-
bljal kot vestnega razmnoževalca oz. kopista raznih načrtov. Naslednji je
Jožef Kraševec, ki je stopil v arsenal leta 1872. Štolfa ga je kmalu spoznal
in vključil v svojo delovno skupino, kjer je ostal do leta 1884. Izgleda, da
je tudi njega izvabila tujina.
Med zunanje Štolfove sodelavce spada tudi inženir Ferdinand Štolfa,
njegov bratranec, ki je bil leta 1884 upokojen kot višji inženir za ladijske
gradnje vojne mornarice. Čeprav je s Henrikom sodeloval že pred upoko-
jitvijo, se njegovo delo za Lloyd začenja s trenutkom, ko se je kot upoko-
jenec preselil v Trst. Z bratrancem je plodno sodeloval do svoje smrti leta
145
Četrto obdobje Štolfovega delovanja karakterizira, razen nekaj izjem,
nekak slovensko-avstrijski patriotizem, ko uveljavlja na Lloydovih ladjah
imena avstrijske vladarske hiše, predvsem pa avstrijskih pokrajin, med
katerimi so na prvem mestu slovanske (Kranjska, Koroška, Štajerska,
Gorica, Solnograd in Dalmacija).
Kaj se je zgodilo s Štolfo po izgradnji parnika »Baron Cali«, ni zna-
no. Letopisi ga imenujejo kot glavnega inženirja za ladijske konstrukci-
je do leta 1904. Leta 1905 sta bila na to mesto imenovana E. Giongo in V.
Vecchi kot inženirja namestnika. Po tem bi se dalo sklepati, da je Štolfa
leta 1904 – po petintridesetih letih delovanja – umrl. Vendar tega nisem
mogel z gotovostjo dognati. Gotovo je le, da se po tem letu ne omenja več.
Ne moremo zaključiti tega sestavka, ne da bi povedali še nekaj o
Štolfovih sodelavcih iz naših krajev. Najprej je treba omeniti inženirja ri-
sarja Franca Jožefa Jerana, ki je stopil k Lloydu leta 1870. Ohranjeno je
priporočilno pismo ing. Tonella, ki svetuje upravi, naj ga sprejme. Izgleda,
da ga je Tonello preizkusil in da je bil z njegovim delom zadovoljen. Kakor
Štolfa je bil tudi on pomožni nadzornik na ladjah v gradnji. Najkasneje
leta 1875 je postal član nastajajoče Štolfove inženirske skupine, ki se je
pripravljala na dolgotrajno delo, ki je pomladilo Lloydovo floto. Žal je ja-
nuarja leta 1878 umrl za tuberkulozo. Več sreče je imel inženir Rajmond
Zagorc iz okolice Trebnjega na Dolenjskem. K Lloydu je stopil leta 1874.
Kot Slovenec je našel primerno družbo pri Štolfi in postal član njegove de-
lovne skupine. Njegova specialnost so bili detajli na palubah ladij. Skušal
je združiti koristno in praktično z estetiko, za kar so ga kolegi imenova-
li esteta skupine. Leta 1884 ga je zvabila tujina, od koder se ni več vrnil.
Med Štolfove sodelavce štejemo tudi dva slovenska tehnika s srednjo
šolo. Prvi je Ljubljančan Ivan Petriček, ki se pojavi v arsenalu leta 1868. Ni
ostal dolgo v tej službi, kajti leta 1871 ga viri ne omenjajo več. Gotovo pa
je, da je bil Štolfov zunanji sodelavec vsaj do leta 1891. Štolfa ga je upora-
bljal kot vestnega razmnoževalca oz. kopista raznih načrtov. Naslednji je
Jožef Kraševec, ki je stopil v arsenal leta 1872. Štolfa ga je kmalu spoznal
in vključil v svojo delovno skupino, kjer je ostal do leta 1884. Izgleda, da
je tudi njega izvabila tujina.
Med zunanje Štolfove sodelavce spada tudi inženir Ferdinand Štolfa,
njegov bratranec, ki je bil leta 1884 upokojen kot višji inženir za ladijske
gradnje vojne mornarice. Čeprav je s Henrikom sodeloval že pred upoko-
jitvijo, se njegovo delo za Lloyd začenja s trenutkom, ko se je kot upoko-
jenec preselil v Trst. Z bratrancem je plodno sodeloval do svoje smrti leta
145
