Page 157 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
Zadnji dnevi rušilca »Zagreb« (1941)
Pred napadom Hitlerjevih in Mussolinijevih divizij na jugoslovansko
ozemlje je bilo stanje na jugoslovanskih rušilcih približno naslednje: Na
»Beogradu« je bil komandant kapetan bojne ladje [nadalje: kbl] Boris Pirc,
na »Zagrebu« je bil komandant kbl. Vladimir Andoljšek, »Ljubljana« je bil
v doku v Splitu, kjer je bil v popravilu po nesreči v šibeniškem kanalu.
Posadki obeh efektivnih rušilcev sta bili dobro uvežbani, stroji so delo-
vali, trgovska in torpedna skladišča so bila v redu vzdrževana in polna.
Zadnji razpored, ki je izšel 20. marca 1941, pa je postavil marsikaj na
glavo. Predvsem so organizirani ustaši v štabu mornarice dosegli, da sta
bila zamenjana oba komandanta. Namesto Pirca je prišel na »Beograd«
kbl. Mihajlo Lepetić, ustašem zaradi svoje bojazljivosti popolnoma nene-
varen. Namesto Andoljška je bil postavljen za komandanta »Zagreba« or-
ganizirani ustaš, kbl. Nikola Krizomali. Večje spremembe so bile izvršene
med ostalimi oficirji. Drugi artilerijski oficir »Beograda«, poročnik boj-
ne ladje Sergej Mašera, je bil postavljen za prvega artilerijskega oficirja
»Zagreba«. Prideljen mu je bil poročnik fregate Nikola Safonov, ki je prev-
zel mesto drugega artilerijskega oficirja. Torpedni oficir »Zagreba« je bil
poročnik bojne ladje Milan Spasič. Približno enake spremembe so bile iz-
vršene na ostalih oficirskih mestih. Vsekakor so bile to v predvidevanju
vojne zelo nezdrave spremembe. Namesto izurjenih oficirjev, ki so poz-
nali ladje, so prišli neizurjeni, ki so morali ladjo in aparature na njej šele
spoznati. Pa čeprav bi bili vsi novi oficirji popolnoma pošteni in preda-
ni državnemu vodstvu, bi bile takšne spremembe v predvidevanju vojne
nezdrave. V danem primeru so bile še toliko bolj nevarne, kolikor so na-
mesto odločnih komandantov, kakor je bil na primer Andoljšek, bili pos-
tavljeni bodisi neodločni (Lepetič) bodisi organizirani ustaši, kakor je bil
na primer Krizomali, ki se je ponašal s tem, da je ustaš.
Pod takšnim komandantom sta se tik pred vojno znašla dva prijatelja
predana mornarici in Jugoslaviji vsemi svojimi silami: Sergej Mašera in
Milan Spasič. Na »Beogradu« je ostal poročnik bojne ladje. Janez Tomšič
kot prvi artilerijski oficir. Prideljen mu je bil poročnik bojne ladje. Ivo
Šibenik kot drugi artilerijski oficir. Rušilca sta bila vezana na plovkah
pred Tivtom.
4. aprila sta izplula in se podala v Kotorski zaliv. Tu sta se privezala v
Dobroti. »Zagreb« je bil vezan na obalo, »Beograd« pa ob njegovem boku.
Oficirji na ladjah so razpravljali o dogodkih, ki so si sledili od 27. aprila da-
157
Pred napadom Hitlerjevih in Mussolinijevih divizij na jugoslovansko
ozemlje je bilo stanje na jugoslovanskih rušilcih približno naslednje: Na
»Beogradu« je bil komandant kapetan bojne ladje [nadalje: kbl] Boris Pirc,
na »Zagrebu« je bil komandant kbl. Vladimir Andoljšek, »Ljubljana« je bil
v doku v Splitu, kjer je bil v popravilu po nesreči v šibeniškem kanalu.
Posadki obeh efektivnih rušilcev sta bili dobro uvežbani, stroji so delo-
vali, trgovska in torpedna skladišča so bila v redu vzdrževana in polna.
Zadnji razpored, ki je izšel 20. marca 1941, pa je postavil marsikaj na
glavo. Predvsem so organizirani ustaši v štabu mornarice dosegli, da sta
bila zamenjana oba komandanta. Namesto Pirca je prišel na »Beograd«
kbl. Mihajlo Lepetić, ustašem zaradi svoje bojazljivosti popolnoma nene-
varen. Namesto Andoljška je bil postavljen za komandanta »Zagreba« or-
ganizirani ustaš, kbl. Nikola Krizomali. Večje spremembe so bile izvršene
med ostalimi oficirji. Drugi artilerijski oficir »Beograda«, poročnik boj-
ne ladje Sergej Mašera, je bil postavljen za prvega artilerijskega oficirja
»Zagreba«. Prideljen mu je bil poročnik fregate Nikola Safonov, ki je prev-
zel mesto drugega artilerijskega oficirja. Torpedni oficir »Zagreba« je bil
poročnik bojne ladje Milan Spasič. Približno enake spremembe so bile iz-
vršene na ostalih oficirskih mestih. Vsekakor so bile to v predvidevanju
vojne zelo nezdrave spremembe. Namesto izurjenih oficirjev, ki so poz-
nali ladje, so prišli neizurjeni, ki so morali ladjo in aparature na njej šele
spoznati. Pa čeprav bi bili vsi novi oficirji popolnoma pošteni in preda-
ni državnemu vodstvu, bi bile takšne spremembe v predvidevanju vojne
nezdrave. V danem primeru so bile še toliko bolj nevarne, kolikor so na-
mesto odločnih komandantov, kakor je bil na primer Andoljšek, bili pos-
tavljeni bodisi neodločni (Lepetič) bodisi organizirani ustaši, kakor je bil
na primer Krizomali, ki se je ponašal s tem, da je ustaš.
Pod takšnim komandantom sta se tik pred vojno znašla dva prijatelja
predana mornarici in Jugoslaviji vsemi svojimi silami: Sergej Mašera in
Milan Spasič. Na »Beogradu« je ostal poročnik bojne ladje. Janez Tomšič
kot prvi artilerijski oficir. Prideljen mu je bil poročnik bojne ladje. Ivo
Šibenik kot drugi artilerijski oficir. Rušilca sta bila vezana na plovkah
pred Tivtom.
4. aprila sta izplula in se podala v Kotorski zaliv. Tu sta se privezala v
Dobroti. »Zagreb« je bil vezan na obalo, »Beograd« pa ob njegovem boku.
Oficirji na ladjah so razpravljali o dogodkih, ki so si sledili od 27. aprila da-
157
