Page 22 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
jedelnico, ki je bila od vseh treh največja, Jadranska slobodna plovidba
z Reke. Direkcija podjetja si je zamislila piransko ladjedelnico kot več-
jo popravljalnico lesenih ladij. Tedaj so bile popravljene med drugim tudi
»Cetina«, »Igrane«, »Vela Luka« in »Motovun«, torej ladje, ki so prišle v
Piran iz vzhodne istrske obale in hrvaškega Primorja. Ker pa je nasta-
la kriza v svetovnem ladjedelništvu in ker je primanjkovalo sredstev za
potrebne investicije, opažamo v nadaljnjih treh letih stagnacijo tudi v
piranski ladjedelnici. Med leti 1948 in 1951 se je ladjedelnici pod upra-
vo Jadranske slobodne plovidbe pridružila vzhodna Apollonijeva lad-
jedelnica. Združitev je prinesla pozitivne posledice. Tedaj je namreč
vodstvo ladjedelnice začelo razmišljati o preusmeritvi na drugačen ra-
zvoj. Jugoslovanska obalna in ribiška flota je v drugi svetovni vojni pretr-
pela težke izgube. Treba jo je bilo obnoviti in k tej obnovi je bila poklicana
tudi ladjedelnica v Piranu.12 Prav potreba po obnovitvi obalne in ribiške
flote je v piranski ladjedelnici izkristalizirala potrebo po prehodu od lese-
nih na železne gradnje. To je postalo mogoče, ko je bila podjetju leta 1951
pridružena še zahodna Apollonijeva ladjedelnica.
Z izvolitvijo delavskega sveta marca 1951, ki je prevzel upravo podje-
tja, s pridružitvijo Apollonijeve ladjedelnice, z ustanovitvijo mehanične
delavnice in livarne je dobilo podjetje osnovo za preusmeritev. Delo je po-
tekalo nadvse zadovoljivo, če se je ladjedelnica že po enem letu osamosvo-
jila. Marca 1952 se je namreč preimenovala v ladjedelnico »Boris Kidrič« s
sedežem v Piranu. Toda pojavil se je nov stagnacijski moment. Odhod de-
lavcev italijanske narodnosti z ozemlja slovenske Istre, ki je trajal vse po-
vojno obdobje, posebno pa v letih 1952 do 1955, je ladjedelnico kadrovsko
zelo prizadel. Tako opažamo v teh letih ponovno stagnacijo. Toda upravi
podjetja je uspelo kaj kmalu formirati nov kader, ki je zagotovil ladjedel-
nici še nadaljnji obstoj. Osnovo novega delovanja je dala ladjedelnici leta
1954 ustanovljena Splošna plovba. Ta je kolektivu ladjedelnice zaupala re-
mont motornih ladij »Martin Krpan« in »Gorenjska«. Z uspešno opravlje-
nim delom si je kolektiv zagotovil zaupanje Splošne plovbe, ki mu je v le-
tih 1955 in 1956 zaupala še remont parnih ladij »Ljubljana« (bivša »Dunav«
d. d. Oceania) in »Kornat«, ki jih je dobila ob decentralizaciji tedanjega
ladjarskega podjetja Jugoslavije.13
Toda s temi deli, ki so bila dokaj zahtevna, je postala piranska lad-
jedelnica znana tudi izven meja piranske občine in slovenske Istre. Novi
12 Birsa S.a. Tri tipkopisne strani na upravi podjetja (2. oktober).
13 Ibid.
22
jedelnico, ki je bila od vseh treh največja, Jadranska slobodna plovidba
z Reke. Direkcija podjetja si je zamislila piransko ladjedelnico kot več-
jo popravljalnico lesenih ladij. Tedaj so bile popravljene med drugim tudi
»Cetina«, »Igrane«, »Vela Luka« in »Motovun«, torej ladje, ki so prišle v
Piran iz vzhodne istrske obale in hrvaškega Primorja. Ker pa je nasta-
la kriza v svetovnem ladjedelništvu in ker je primanjkovalo sredstev za
potrebne investicije, opažamo v nadaljnjih treh letih stagnacijo tudi v
piranski ladjedelnici. Med leti 1948 in 1951 se je ladjedelnici pod upra-
vo Jadranske slobodne plovidbe pridružila vzhodna Apollonijeva lad-
jedelnica. Združitev je prinesla pozitivne posledice. Tedaj je namreč
vodstvo ladjedelnice začelo razmišljati o preusmeritvi na drugačen ra-
zvoj. Jugoslovanska obalna in ribiška flota je v drugi svetovni vojni pretr-
pela težke izgube. Treba jo je bilo obnoviti in k tej obnovi je bila poklicana
tudi ladjedelnica v Piranu.12 Prav potreba po obnovitvi obalne in ribiške
flote je v piranski ladjedelnici izkristalizirala potrebo po prehodu od lese-
nih na železne gradnje. To je postalo mogoče, ko je bila podjetju leta 1951
pridružena še zahodna Apollonijeva ladjedelnica.
Z izvolitvijo delavskega sveta marca 1951, ki je prevzel upravo podje-
tja, s pridružitvijo Apollonijeve ladjedelnice, z ustanovitvijo mehanične
delavnice in livarne je dobilo podjetje osnovo za preusmeritev. Delo je po-
tekalo nadvse zadovoljivo, če se je ladjedelnica že po enem letu osamosvo-
jila. Marca 1952 se je namreč preimenovala v ladjedelnico »Boris Kidrič« s
sedežem v Piranu. Toda pojavil se je nov stagnacijski moment. Odhod de-
lavcev italijanske narodnosti z ozemlja slovenske Istre, ki je trajal vse po-
vojno obdobje, posebno pa v letih 1952 do 1955, je ladjedelnico kadrovsko
zelo prizadel. Tako opažamo v teh letih ponovno stagnacijo. Toda upravi
podjetja je uspelo kaj kmalu formirati nov kader, ki je zagotovil ladjedel-
nici še nadaljnji obstoj. Osnovo novega delovanja je dala ladjedelnici leta
1954 ustanovljena Splošna plovba. Ta je kolektivu ladjedelnice zaupala re-
mont motornih ladij »Martin Krpan« in »Gorenjska«. Z uspešno opravlje-
nim delom si je kolektiv zagotovil zaupanje Splošne plovbe, ki mu je v le-
tih 1955 in 1956 zaupala še remont parnih ladij »Ljubljana« (bivša »Dunav«
d. d. Oceania) in »Kornat«, ki jih je dobila ob decentralizaciji tedanjega
ladjarskega podjetja Jugoslavije.13
Toda s temi deli, ki so bila dokaj zahtevna, je postala piranska lad-
jedelnica znana tudi izven meja piranske občine in slovenske Istre. Novi
12 Birsa S.a. Tri tipkopisne strani na upravi podjetja (2. oktober).
13 Ibid.
22
