Page 27 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Gabrijel Gruber
ali ladjedelstvo – navtika – navigacija
(2. polovica 18. stoletja)
25. februarja 1779 je c.-kr. svetnik in navigacijski direktor pri kranjski de-
želni vladi pater Gabrijel Gruber, na Dunaju rojeni jezuit, v svojem poro-
čilu zapisal:
»Ker sem dobil za to delo enega najspretnejših ladjedelskih mojstrov,
sem – zato, da bi usposobil tako domače delavce, kakor tudi da bi
dodeljenim inženirjem posredoval temeljito teorijo o ladjedelstvu –
dal izdelati modele raznih ladij v velikem merilu, na katerih bi bile
vidne tudi najmanjše stvari. Ker so izdelani zelo trpežno in v vseh
podrobnostih, pričakujem od njih največjo korist, tako da se bodo [ob
njih] v prihodnje izobraževali bodoči učenci, ki bodo tako koristili
vsej državi.«1
Poročilo je bilo napisano v Ljubljani. Tako Gabrijel Gruber. Naj ta-
koj ugotovimo, da gre za modele ladij, ki jih sedaj hrani Pomorski muzej v
Piranu, in za modele, ki jih v tem spisu poskušamo še ugotoviti.
O Gruberju kot projektantu in graditelju kanala za osuševanje
Ljubljanskega barja, profesorju na jezuitski gimnaziji in na matematič-
ni in mehanični obrtni šoli v Ljubljani, je bilo doslej že mnogo napisa-
nega.2 Manj je znano, kar je delal za pomorstvo, ali – da snov omejimo
– za ladjedelstvo. Vendar iz drobcev, ki so jih razni avtorji mimogrede
objavili o tem predmetu, ob upoštevanju izročila, ki so ga zapisali ofi-
cirji avstro-ogrske vojne mornarice, in ob pravilnem razumevanju nje-
govih kritikov se da sestaviti mozaik, ki bo njegovo osebnost pojasnil
mnogo bolje, kakor je bila pojasnjena doslej. Ob upoštevanju pomorstva
bo dobila Gruberjeva osebnost povsem nove razsežnosti in nov, drago-
cen pomen.
Med avtorji, ki so pisali o njem, je viden predvsem Alfons Müllner.
Ta piše:
1 Müllner 1900, 90–1.
2 Ibid.; Serajnik-Vavken 1959, 174–89; Steska 1905, 41–6; Kopatin 1934, 8–14; Glo-
nar 1925–1932; Slokar 1960, 49; Zwitter 1930, 142. Poleg teh pa še drugi slovenski
in avstrijski avtorji.
27
ali ladjedelstvo – navtika – navigacija
(2. polovica 18. stoletja)
25. februarja 1779 je c.-kr. svetnik in navigacijski direktor pri kranjski de-
želni vladi pater Gabrijel Gruber, na Dunaju rojeni jezuit, v svojem poro-
čilu zapisal:
»Ker sem dobil za to delo enega najspretnejših ladjedelskih mojstrov,
sem – zato, da bi usposobil tako domače delavce, kakor tudi da bi
dodeljenim inženirjem posredoval temeljito teorijo o ladjedelstvu –
dal izdelati modele raznih ladij v velikem merilu, na katerih bi bile
vidne tudi najmanjše stvari. Ker so izdelani zelo trpežno in v vseh
podrobnostih, pričakujem od njih največjo korist, tako da se bodo [ob
njih] v prihodnje izobraževali bodoči učenci, ki bodo tako koristili
vsej državi.«1
Poročilo je bilo napisano v Ljubljani. Tako Gabrijel Gruber. Naj ta-
koj ugotovimo, da gre za modele ladij, ki jih sedaj hrani Pomorski muzej v
Piranu, in za modele, ki jih v tem spisu poskušamo še ugotoviti.
O Gruberju kot projektantu in graditelju kanala za osuševanje
Ljubljanskega barja, profesorju na jezuitski gimnaziji in na matematič-
ni in mehanični obrtni šoli v Ljubljani, je bilo doslej že mnogo napisa-
nega.2 Manj je znano, kar je delal za pomorstvo, ali – da snov omejimo
– za ladjedelstvo. Vendar iz drobcev, ki so jih razni avtorji mimogrede
objavili o tem predmetu, ob upoštevanju izročila, ki so ga zapisali ofi-
cirji avstro-ogrske vojne mornarice, in ob pravilnem razumevanju nje-
govih kritikov se da sestaviti mozaik, ki bo njegovo osebnost pojasnil
mnogo bolje, kakor je bila pojasnjena doslej. Ob upoštevanju pomorstva
bo dobila Gruberjeva osebnost povsem nove razsežnosti in nov, drago-
cen pomen.
Med avtorji, ki so pisali o njem, je viden predvsem Alfons Müllner.
Ta piše:
1 Müllner 1900, 90–1.
2 Ibid.; Serajnik-Vavken 1959, 174–89; Steska 1905, 41–6; Kopatin 1934, 8–14; Glo-
nar 1925–1932; Slokar 1960, 49; Zwitter 1930, 142. Poleg teh pa še drugi slovenski
in avstrijski avtorji.
27