Page 23 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Ladjedelništvo v preteklosti Pirana (14.–20. stoletje)
kolektiv si je s temi deli pridobil izkušnje, zato ni čudno, če mu je zaupala
tudi komanda Jugoslovanske vojne mornarice, ki mu je naročila večja po-
pravila na nekaterih vojnih ladjah.
S tem je bila dana osnova za razvoj. S kvalitetno delovno silo, ki se je
formirala v samem podjetju, s skromnimi sredstvi in skoraj brez investicij
je ladjedelnica uspešno prešla na delo v železu. Svoje zmogljivosti za delo
v železu je podjetje večalo iz leta v leto. Od 140 zaposlenih, ki so leta 1954
ustvarili za 142 milijonov dinarjev proizvodnje, je prišlo leta 1957 na 318
zaposlenih, ki so ustvarili 410 milijonov dinarjev letne proizvodnje. Tako
se je nova piranska ladjedelnica uvrstila med jugoslovanske ladjedelni-
ce srednjih kapacitet. Njene zmogljivosti so bile zasedene do konca leta
1958. K takemu razvoju je gotovo pripomogla Splošna plovba. Kljub kvali-
tetnemu delu kolektiva ni bilo mogoče brez večjih investicijskih sredstev.
To je lahko garantirala le Splošna plovba. Ker se je na osnovi izvršenih del
na zgoraj omenjenih ladjah utrdilo medsebojno zaupanje obeh kolektivov,
sta vodstvi obeh podjetij začeli razmišljati o združitvi, ki so jo podpisa-
li in izvršili 1. julija 1956. Ta združitev je imela zelo pozitivne posledice.
Zaupanje v ladjedelnico se je še okrepilo. To dokazujejo pogodbe za izdela-
vo jeklenih plovil za Vodno skupnost Koper, ki je naročila izdelavo sesal-
nega bagra »Peter Klepec«, in za Donavski Lloyd v Sisku, ki je naročil tri-
tisočtonske teglenice. V istem času so bile izvršene klase na p/1 »Rog« in
»Pohorje« Splošne plovbe in na dveh plovnih objektih Jadrolinije z Reke,
tj. »Knin« in »Cres«. Med naročniki del pri piranski ladjedelnici srečamo
kaj kmalu tudi Jugoslovansko rečno brodarstvo iz Beograda, za katero
je kolektiv ladjedelnice izdelal 2 tank teglenici po tisoč ton nosilnosti in
pettisočtonski kombi vlečnico. Med te prve nove železne objekte uvršča-
mo še trimotorni vlačilec »Biokovo«, ki je bil izdelan za Donavski Lloyd
v Sisku. Poleg omenjenih del je pomembno omeniti še en patrolni čoln.14
Dotlej se ladjedelnica ni odpovedala lesenim gradnjam, saj je ladje-
delniški kolektiv v tem času izdelal kar devet novih lesenih ribiških ladij.
Tudi remontna dela so se nadaljevala. Med drugim so bili zamenjani stro-
ji na vseh ladjah lokalne obalne plovbe.
Vzporedno s tem je kolektiv ladjedelnice moderniziral podjetje. S
sredstvi, ki jih je dala Splošna plovba, je bila urejena operativna obala (60
m). Nadalje so uredili skladišče in usposobili delavnice, v katere so bili
nameščeni novi stroji. Istočasno je bilo urejeno omrežje elektrike, zra-
ka in vode. Osrednji del ladjedelniškega prostora je bil urejen tako, da je
14 Ibid.
23
kolektiv si je s temi deli pridobil izkušnje, zato ni čudno, če mu je zaupala
tudi komanda Jugoslovanske vojne mornarice, ki mu je naročila večja po-
pravila na nekaterih vojnih ladjah.
S tem je bila dana osnova za razvoj. S kvalitetno delovno silo, ki se je
formirala v samem podjetju, s skromnimi sredstvi in skoraj brez investicij
je ladjedelnica uspešno prešla na delo v železu. Svoje zmogljivosti za delo
v železu je podjetje večalo iz leta v leto. Od 140 zaposlenih, ki so leta 1954
ustvarili za 142 milijonov dinarjev proizvodnje, je prišlo leta 1957 na 318
zaposlenih, ki so ustvarili 410 milijonov dinarjev letne proizvodnje. Tako
se je nova piranska ladjedelnica uvrstila med jugoslovanske ladjedelni-
ce srednjih kapacitet. Njene zmogljivosti so bile zasedene do konca leta
1958. K takemu razvoju je gotovo pripomogla Splošna plovba. Kljub kvali-
tetnemu delu kolektiva ni bilo mogoče brez večjih investicijskih sredstev.
To je lahko garantirala le Splošna plovba. Ker se je na osnovi izvršenih del
na zgoraj omenjenih ladjah utrdilo medsebojno zaupanje obeh kolektivov,
sta vodstvi obeh podjetij začeli razmišljati o združitvi, ki so jo podpisa-
li in izvršili 1. julija 1956. Ta združitev je imela zelo pozitivne posledice.
Zaupanje v ladjedelnico se je še okrepilo. To dokazujejo pogodbe za izdela-
vo jeklenih plovil za Vodno skupnost Koper, ki je naročila izdelavo sesal-
nega bagra »Peter Klepec«, in za Donavski Lloyd v Sisku, ki je naročil tri-
tisočtonske teglenice. V istem času so bile izvršene klase na p/1 »Rog« in
»Pohorje« Splošne plovbe in na dveh plovnih objektih Jadrolinije z Reke,
tj. »Knin« in »Cres«. Med naročniki del pri piranski ladjedelnici srečamo
kaj kmalu tudi Jugoslovansko rečno brodarstvo iz Beograda, za katero
je kolektiv ladjedelnice izdelal 2 tank teglenici po tisoč ton nosilnosti in
pettisočtonski kombi vlečnico. Med te prve nove železne objekte uvršča-
mo še trimotorni vlačilec »Biokovo«, ki je bil izdelan za Donavski Lloyd
v Sisku. Poleg omenjenih del je pomembno omeniti še en patrolni čoln.14
Dotlej se ladjedelnica ni odpovedala lesenim gradnjam, saj je ladje-
delniški kolektiv v tem času izdelal kar devet novih lesenih ribiških ladij.
Tudi remontna dela so se nadaljevala. Med drugim so bili zamenjani stro-
ji na vseh ladjah lokalne obalne plovbe.
Vzporedno s tem je kolektiv ladjedelnice moderniziral podjetje. S
sredstvi, ki jih je dala Splošna plovba, je bila urejena operativna obala (60
m). Nadalje so uredili skladišče in usposobili delavnice, v katere so bili
nameščeni novi stroji. Istočasno je bilo urejeno omrežje elektrike, zra-
ka in vode. Osrednji del ladjedelniškega prostora je bil urejen tako, da je
14 Ibid.
23
