Page 24 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
bilo možno graditi ladje srednje tonaže. Tako je bila piranska ladjedelni-
ca usposobljena tako za remontno delo kakor za novogradnje od malih do
srednje tonaže. Vse to je bilo doseženo z razmeroma skromnimi investi-
cijskimi sredstvi, z naslonitvijo na notranje sile podjetja in v zelo kratkem
času. Ta razvoj je nakazal možnost, da se ladjedelnica ponovno osvoji. Na
priporočilo zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Piran je de-
lavski svet združenega podjetja 20. decembra 1960 sprejel sklep, da se od
podjetja Splošna plovba odcepi obrat ladjedelnica, ki postane samostoj-
no podjetje in začne samostojno poslovati s 1. januarjem 1961. Analiza
dela ladjedelnice je tedaj dokazovala, da je uspešno prešla od gradnje lese-
nih ladij in remontov k jeklenim konstrukcijam, da se je število domačih
strokovnjakov povečalo, da je kolektiv usposobljen za samostojno delo.
Ob ugotovitvi, da se je bruto produkt povečal od 255 milijonov dinarjev
v letu 1956 na skoraj milijardo dinarjev v letu 1960 in da finančno stanje
ladjedelnice omogoča poslovanje in kritje vseh družbenih obveznosti, je
bil sprejet sklep o odcepitvi. 1. januarja 1961 je ladjedelnica zaživela kot
samostojno podjetje.15
Vprašanje nastane, če je bil omenjeni sklep dobro premišljen. Gotovo
je, da bi ladjedelnica tudi v sklopu Splošne plovbe prešla na gradnjo ladij
za tuje naročnike, kakor so bili naročniki iz Afrike, Indije in Indonezije,
za katere so bila izvršena marsikatera naročila. Toda ali bi se ladjedelnica,
če bi ostala v sklopu Splošne plovbe, spustila v tako tvegane gradnje, ka-
kor je bila ladja za prevoz živine »Clara Clausen« (2500 ton) za danskega
ladjarja Clausena? Sklep o gradnji te ladje ni bil dobro premišljen. S skup-
nimi močmi bi ekonomisti Splošne plovbe in ladjedelnice verjetno dogna-
li, da se ob pogodbi s Clausenom obeta zguba in bi takšno gradnjo odklo-
nili. Toda ladjedelnica je gradnjo ladje sprejela in ob izgradnji so nastale
večje izgube. Zaradi tega je bilo podjetje z odločbo občinskega ljudskega
odbora Piran stavljeno v prisilno likvidacijo. Tudi tu se postavlja vpraša-
nje, ali je bil ta sklep upravičen. Ali so resnično nastale izgube ob izgra-
dnji »Clare Clausen«? In če so nastale, ali so bile res tako visoke? Ali niso
bila sredstva ladjedelnice vložena v draga osnovna sredstva, brez kate-
rih ni bilo mogoče delovati, in je bila izguba, ki so jo nekateri prikazova-
li ob »Clari Clausen«, občutno manjša, kot so jo prikazovali? In končno
še vprašanje: Ali ni bila ladjedelnica v napoto nekaterim silam, ki so te-
daj delovale v občini samo v prid turizma in so videle v lokaciji Bernardin
neki turistični raj? Na vsa ta vprašanja bo odgovorila bodočnost. Dejstvo
15 Kopitar 1969, 16.
24
bilo možno graditi ladje srednje tonaže. Tako je bila piranska ladjedelni-
ca usposobljena tako za remontno delo kakor za novogradnje od malih do
srednje tonaže. Vse to je bilo doseženo z razmeroma skromnimi investi-
cijskimi sredstvi, z naslonitvijo na notranje sile podjetja in v zelo kratkem
času. Ta razvoj je nakazal možnost, da se ladjedelnica ponovno osvoji. Na
priporočilo zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Piran je de-
lavski svet združenega podjetja 20. decembra 1960 sprejel sklep, da se od
podjetja Splošna plovba odcepi obrat ladjedelnica, ki postane samostoj-
no podjetje in začne samostojno poslovati s 1. januarjem 1961. Analiza
dela ladjedelnice je tedaj dokazovala, da je uspešno prešla od gradnje lese-
nih ladij in remontov k jeklenim konstrukcijam, da se je število domačih
strokovnjakov povečalo, da je kolektiv usposobljen za samostojno delo.
Ob ugotovitvi, da se je bruto produkt povečal od 255 milijonov dinarjev
v letu 1956 na skoraj milijardo dinarjev v letu 1960 in da finančno stanje
ladjedelnice omogoča poslovanje in kritje vseh družbenih obveznosti, je
bil sprejet sklep o odcepitvi. 1. januarja 1961 je ladjedelnica zaživela kot
samostojno podjetje.15
Vprašanje nastane, če je bil omenjeni sklep dobro premišljen. Gotovo
je, da bi ladjedelnica tudi v sklopu Splošne plovbe prešla na gradnjo ladij
za tuje naročnike, kakor so bili naročniki iz Afrike, Indije in Indonezije,
za katere so bila izvršena marsikatera naročila. Toda ali bi se ladjedelnica,
če bi ostala v sklopu Splošne plovbe, spustila v tako tvegane gradnje, ka-
kor je bila ladja za prevoz živine »Clara Clausen« (2500 ton) za danskega
ladjarja Clausena? Sklep o gradnji te ladje ni bil dobro premišljen. S skup-
nimi močmi bi ekonomisti Splošne plovbe in ladjedelnice verjetno dogna-
li, da se ob pogodbi s Clausenom obeta zguba in bi takšno gradnjo odklo-
nili. Toda ladjedelnica je gradnjo ladje sprejela in ob izgradnji so nastale
večje izgube. Zaradi tega je bilo podjetje z odločbo občinskega ljudskega
odbora Piran stavljeno v prisilno likvidacijo. Tudi tu se postavlja vpraša-
nje, ali je bil ta sklep upravičen. Ali so resnično nastale izgube ob izgra-
dnji »Clare Clausen«? In če so nastale, ali so bile res tako visoke? Ali niso
bila sredstva ladjedelnice vložena v draga osnovna sredstva, brez kate-
rih ni bilo mogoče delovati, in je bila izguba, ki so jo nekateri prikazova-
li ob »Clari Clausen«, občutno manjša, kot so jo prikazovali? In končno
še vprašanje: Ali ni bila ladjedelnica v napoto nekaterim silam, ki so te-
daj delovale v občini samo v prid turizma in so videle v lokaciji Bernardin
neki turistični raj? Na vsa ta vprašanja bo odgovorila bodočnost. Dejstvo
15 Kopitar 1969, 16.
24
