Page 28 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
»Iz tega, kar poročajo akti, lahko razberemo, da so bili modeli za
ladjedelstvo večkrat menjani [gre za ladjedelstvo rečne flote, op.
M. P.]. Zadnja oblika v njegovi uporabi izvira od p. Gruberja, ki je kot
navigacijski direktor najel enega najsposobnejših ladjedelskih moj-
strov za usposabljanje takšnih [tj. ladjedelskih] mojstrov in ki je iz-
gotovil razne modele ladij.«3
Müllner[, ki pomorske] problematike ni poznal, nehote govori o mo-
delih rečnih ladij ali – še bolje – o objektih za rečno plovbo, kakor so bile
barchetone, ki so plule med Zemunom in Siskom (nosilnost 280 do 235
ton), barcelle in sechsrine, ki so plule med Siskom in Radečami mimo
Brežic, Krškega in Sevnice (nosilnost 55 do največ 70 ton) in ladje ali tom-
base, ki so plule od Radeč do Zaloga (nosilnost 5 do največ 9 ton). Toda v
Müllnerjevem spisu je govor tudi o tistih ladjah, ki so jih zamenjale po
Gruberjevi zaslugi ali – če upoštevamo popolnoma negativno mnenje
Balthasarja Hacqueta – krivdi.4 Toda o tem kasneje.
V opombi pravi dalje Müllner:
»To so štirje modeli pomorskih ladij, in sicer ene linijske ladje s 106
topovi, ene manjše bojne ladje s 30 topovi na krovu, ene galeje s 34
veslaškimi klopmi [tu je Müllner naredil napako, ker je upošteval
le ohranjene klopi, op. M. P.] in en dvojambornik, ki naj bi bil trgo-
vska ladja. S skrbno natančnostjo do najmanjše podrobnosti izdelani
modeli so prišli ob ustanovitvi deželnega muzeja iz biblioteke v mu-
zej. Tam [namreč v biblioteki] so hranili tudi sliko bitke pri Sisku in
Zoisovo mineralno zbirko.«5
Müllner ni upošteval še drugih modelov, ki so prišli iz biblioteke v
muzej. Toda že tu vidimo, da Müllner ni razumel bistva Hacquetove kriti-
ke. Mi se pa moramo vprašati, ali je to vse, kar je Gruberjev »najspretnejši
ladjedelski mojster« naredil v Ljubljani. Da na vprašanje odgovorimo po-
polnoma negativno, imamo v obstoječi literaturi več osnov. Še več nam jih
daje omenjeno izročilo.
Prvo osnovo nam daje Viktor Steska, ki v delu o p. Gabrijelu Gruberju
piše med drugim:
3 Müllner 1900, 90–1.
4 Müllner 1900, 90–1; Hacquet 1784, 151–3.
5 Müllner 1900, 90–1.
28
»Iz tega, kar poročajo akti, lahko razberemo, da so bili modeli za
ladjedelstvo večkrat menjani [gre za ladjedelstvo rečne flote, op.
M. P.]. Zadnja oblika v njegovi uporabi izvira od p. Gruberja, ki je kot
navigacijski direktor najel enega najsposobnejših ladjedelskih moj-
strov za usposabljanje takšnih [tj. ladjedelskih] mojstrov in ki je iz-
gotovil razne modele ladij.«3
Müllner[, ki pomorske] problematike ni poznal, nehote govori o mo-
delih rečnih ladij ali – še bolje – o objektih za rečno plovbo, kakor so bile
barchetone, ki so plule med Zemunom in Siskom (nosilnost 280 do 235
ton), barcelle in sechsrine, ki so plule med Siskom in Radečami mimo
Brežic, Krškega in Sevnice (nosilnost 55 do največ 70 ton) in ladje ali tom-
base, ki so plule od Radeč do Zaloga (nosilnost 5 do največ 9 ton). Toda v
Müllnerjevem spisu je govor tudi o tistih ladjah, ki so jih zamenjale po
Gruberjevi zaslugi ali – če upoštevamo popolnoma negativno mnenje
Balthasarja Hacqueta – krivdi.4 Toda o tem kasneje.
V opombi pravi dalje Müllner:
»To so štirje modeli pomorskih ladij, in sicer ene linijske ladje s 106
topovi, ene manjše bojne ladje s 30 topovi na krovu, ene galeje s 34
veslaškimi klopmi [tu je Müllner naredil napako, ker je upošteval
le ohranjene klopi, op. M. P.] in en dvojambornik, ki naj bi bil trgo-
vska ladja. S skrbno natančnostjo do najmanjše podrobnosti izdelani
modeli so prišli ob ustanovitvi deželnega muzeja iz biblioteke v mu-
zej. Tam [namreč v biblioteki] so hranili tudi sliko bitke pri Sisku in
Zoisovo mineralno zbirko.«5
Müllner ni upošteval še drugih modelov, ki so prišli iz biblioteke v
muzej. Toda že tu vidimo, da Müllner ni razumel bistva Hacquetove kriti-
ke. Mi se pa moramo vprašati, ali je to vse, kar je Gruberjev »najspretnejši
ladjedelski mojster« naredil v Ljubljani. Da na vprašanje odgovorimo po-
polnoma negativno, imamo v obstoječi literaturi več osnov. Še več nam jih
daje omenjeno izročilo.
Prvo osnovo nam daje Viktor Steska, ki v delu o p. Gabrijelu Gruberju
piše med drugim:
3 Müllner 1900, 90–1.
4 Müllner 1900, 90–1; Hacquet 1784, 151–3.
5 Müllner 1900, 90–1.
28
