Page 29 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
»Kako je gorel Gruber za svojo stroko in kako dalekosežne načrte si je
osnoval, se da spoznati tudi iz tega, da je najel spretnega izdelovalca
ladij, ki mu je napravil različne vzorce ladij.«6
Značilno je, da govori Steska o »dalekosežnih« načrtih prav v zve-
zi z modeli ladij. Kaj je bilo bistvo teh načrtov, pa tudi Steska ni dognal.
Drugo osnovo nam daje Viktor Kopatin, ki povzema Müllnerja in Stesko,
pravi pa med drugim, da so (kranjski) velikaši tako Gruberja čislali, da
so mu izročili brodarsko šolo in ga imenovali za ravnatelja brodarstva.7
Kopatin vnaša v literaturo o Gruberju dva nova termina, tj. brodarstvo
in brodarsko šolo. Znana starejša literatura ju še ni uporabljala. Tretjo
osnovo nam daje Ivan Slokar, ki je pri preučevanju Gruberjeve osebnosti
napravil še korak dalje. Med drugim je ugotovil, da so bile za mehanično
šolo v Ljubljani, kjer se je Gruber zaposlil leta 1769, nabavljeni stroji, pot-
rebne knjige, instrumenti in modeli. Naj takoj ugotovimo, da ni šlo za la-
dijske modele in instrumente, kajti teh, razen morda v Trstu in na Reki, v
Avstriji tedaj ni bilo mogoče dobiti. Za potrebe nastajajoče mornarice so
instrumente uvažali. V imenovanih zapisih pa je nedvoumno ugotovlje-
no, da ladijski modeli niso bili kupljeni, temveč izdelani, in to v Ljubljani.
Šlo je torej za instrumente in modele s področja mehanike in kmetijstva,
ki so bili postavljeni v posebno dvorano oz. učilnico. Poudariti pa mora-
mo, da je Gruber na tej šoli poučeval poleg matematike in mehanike tudi
inženirske vede, torej tudi gradbeništvo.8 K temu lahko prištevamo tudi
gradnjo ladij.
Četrto in najvažnejšo osnovo nam daje Juša Serajnik – Vauken.
V razpravi o stavbnem razvoju Gruberjeve palače v Ljubljani je v
Gruberjev problem vnesla popolnoma nove, doslej neznane elemente. Ne
povzema samo, kar so pisali pred njo, temveč z novimi viri in neverjetno
natančnostjo in smislom za prostor locira posamezne dvorane, učilnice
in druge prostore, med katerimi so za naše namene pomembni predvsem
trije: Prostor pod št. 1, tj. »učilnica, v kateri bi se hranili modeli za meha-
niko in poljedelstvo in v kateri naj bi bil pouk mehanike in poljedelstva.«
Po pomenu sledi prostor pod št. 4, tj. »dvorana, v katero se namesti zbir-
ka ladijskih modelov, ki je v naših deželah gotovo edina.« Tu bi bilo tre-
ba Gruberjev izraz prevesti rajši v »edinstvene«, ker so obstajale zbirke
ladijskih modelov v Trstu in najbrž tudi na Reki, le da jih metodični in pe-
6 Steska 1905, 41–6.
7 Kopatin 1934, 8–14.
8 Steska 1905, 41–6.
29
»Kako je gorel Gruber za svojo stroko in kako dalekosežne načrte si je
osnoval, se da spoznati tudi iz tega, da je najel spretnega izdelovalca
ladij, ki mu je napravil različne vzorce ladij.«6
Značilno je, da govori Steska o »dalekosežnih« načrtih prav v zve-
zi z modeli ladij. Kaj je bilo bistvo teh načrtov, pa tudi Steska ni dognal.
Drugo osnovo nam daje Viktor Kopatin, ki povzema Müllnerja in Stesko,
pravi pa med drugim, da so (kranjski) velikaši tako Gruberja čislali, da
so mu izročili brodarsko šolo in ga imenovali za ravnatelja brodarstva.7
Kopatin vnaša v literaturo o Gruberju dva nova termina, tj. brodarstvo
in brodarsko šolo. Znana starejša literatura ju še ni uporabljala. Tretjo
osnovo nam daje Ivan Slokar, ki je pri preučevanju Gruberjeve osebnosti
napravil še korak dalje. Med drugim je ugotovil, da so bile za mehanično
šolo v Ljubljani, kjer se je Gruber zaposlil leta 1769, nabavljeni stroji, pot-
rebne knjige, instrumenti in modeli. Naj takoj ugotovimo, da ni šlo za la-
dijske modele in instrumente, kajti teh, razen morda v Trstu in na Reki, v
Avstriji tedaj ni bilo mogoče dobiti. Za potrebe nastajajoče mornarice so
instrumente uvažali. V imenovanih zapisih pa je nedvoumno ugotovlje-
no, da ladijski modeli niso bili kupljeni, temveč izdelani, in to v Ljubljani.
Šlo je torej za instrumente in modele s področja mehanike in kmetijstva,
ki so bili postavljeni v posebno dvorano oz. učilnico. Poudariti pa mora-
mo, da je Gruber na tej šoli poučeval poleg matematike in mehanike tudi
inženirske vede, torej tudi gradbeništvo.8 K temu lahko prištevamo tudi
gradnjo ladij.
Četrto in najvažnejšo osnovo nam daje Juša Serajnik – Vauken.
V razpravi o stavbnem razvoju Gruberjeve palače v Ljubljani je v
Gruberjev problem vnesla popolnoma nove, doslej neznane elemente. Ne
povzema samo, kar so pisali pred njo, temveč z novimi viri in neverjetno
natančnostjo in smislom za prostor locira posamezne dvorane, učilnice
in druge prostore, med katerimi so za naše namene pomembni predvsem
trije: Prostor pod št. 1, tj. »učilnica, v kateri bi se hranili modeli za meha-
niko in poljedelstvo in v kateri naj bi bil pouk mehanike in poljedelstva.«
Po pomenu sledi prostor pod št. 4, tj. »dvorana, v katero se namesti zbir-
ka ladijskih modelov, ki je v naših deželah gotovo edina.« Tu bi bilo tre-
ba Gruberjev izraz prevesti rajši v »edinstvene«, ker so obstajale zbirke
ladijskih modelov v Trstu in najbrž tudi na Reki, le da jih metodični in pe-
6 Steska 1905, 41–6.
7 Kopatin 1934, 8–14.
8 Steska 1905, 41–6.
29
