Page 336 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 336
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
»detail oficir« na korveti »Donau« in topnjači »Albatros«, kjer je praktično
uporabil »svojo« artilerijo. Ker se je obnesla, je bil 31. januarja 1880 ime-
novan v komisijo, ki naj bi preorientirala puljski arsenal v neke nove že-
lezne gradnje. Njegova naloga je bila skrb za topove na projektiranih lad-
jah. 4. aprila je bil poslan v vojno komando v Zadru po enakih poslih. Že
prvega julija istega leta se je vrnil v Pulj in prevzel mesto predavatelja na
petmesečnem oficirskem artilerijskem tečaju.
Med drugimi ladjami, ki so bile opremljene po njegovih zamislih, je
bila artilerijska ladja »Novara«. 26. januarja 1881 je bil imenovan za artile-
rijskega oficirja »Novare«, z nalogo da izvežba artilerijsko posadko, pred-
vsem podoficirje in oficirje, v novem načinu vojskovanja. V dveh letih je
priredil štiri artilerijske tečaje. Tedaj je formiral vrsto dobrih artilerijskih
oficirjev in podoficirjev, ki so bili kasneje premeščeni na druge ladje, kjer
so svoje na novo pridobljeno znanje prenašali na mlajše. Ko je bilo ko-
nec četrtega tečaja, je dobil ukaz, da se prekrca na šest let staro oklepni-
co »Tegetthoff« in ugotovi, kaj je narobe z artilerijo. Ker je ladijski artile-
riji deloma sam botroval, je tudi tam priredil artilerijski tečaj, ki je imel
dokajšnje uspehe. Na zahtevo štaba mornarice je poleti 1883 pred arti-
lerijsko komisijo štaba flote poročal o stanju tedanje ladijske artilerije,
predvsem pa o prednostih nove postavitve topov. V poročilu je priporo-
čil izvežbanje novega kadra. Med člani štaba so bili oficirji starega tipa,
ki so ostali pri starem načinu vojskovanja in so se njegovim idejam upr-
li. Toda poročilo je poslušal tudi kontraadmiral Maksimilijan Daublebsky
von Sterneck, ki je tedaj prevzemal komando mornarice. Poročilo je na
Daublebskega napravilo globok vtis. Na pozornici bodoče avstrijske mor-
narice sta se znašla dva Celovčana, od katerih je mlajši, tj. Žonta, vedno
podpiral starejšega v vseh njegovih hotenjih po povečanju in moderniza-
ciji mornarice in njene udarne moči. Daublebsky je dal Žonto imenova-
ti za glavnega »detajl oficirja« na šolski ladji »Minerva« z nalogo, da orga-
nizira še en artilerijski tečaj, ki ga je Daublebsky sam večkrat obiskal. Z
uspehi je bil zadovoljen.
Nagrada za uspešno opravljeno delo je hitro prišla. 1. avgusta 1884 se
je Žonta znašel na korveti »Frundsberg«, ki je še istega dne odpotovala v
transatlantsko misijo s kadeti, ki so v tistem letu dokončali šolanje. Kot
glavni »detail oficir« ladje je imel Žonta nalogo formirati vrsto dobrih ar-
tileristov, ki naj bi prevzemali nove topove in urili posadke.
Po vrnitvi s potovanja je bil Žonta prestavljen v komando vojne luke
v Pulju, kjer se je ukvarjal z obalno artilerijo in utrdbenimi deli. Nato je bil
336
»detail oficir« na korveti »Donau« in topnjači »Albatros«, kjer je praktično
uporabil »svojo« artilerijo. Ker se je obnesla, je bil 31. januarja 1880 ime-
novan v komisijo, ki naj bi preorientirala puljski arsenal v neke nove že-
lezne gradnje. Njegova naloga je bila skrb za topove na projektiranih lad-
jah. 4. aprila je bil poslan v vojno komando v Zadru po enakih poslih. Že
prvega julija istega leta se je vrnil v Pulj in prevzel mesto predavatelja na
petmesečnem oficirskem artilerijskem tečaju.
Med drugimi ladjami, ki so bile opremljene po njegovih zamislih, je
bila artilerijska ladja »Novara«. 26. januarja 1881 je bil imenovan za artile-
rijskega oficirja »Novare«, z nalogo da izvežba artilerijsko posadko, pred-
vsem podoficirje in oficirje, v novem načinu vojskovanja. V dveh letih je
priredil štiri artilerijske tečaje. Tedaj je formiral vrsto dobrih artilerijskih
oficirjev in podoficirjev, ki so bili kasneje premeščeni na druge ladje, kjer
so svoje na novo pridobljeno znanje prenašali na mlajše. Ko je bilo ko-
nec četrtega tečaja, je dobil ukaz, da se prekrca na šest let staro oklepni-
co »Tegetthoff« in ugotovi, kaj je narobe z artilerijo. Ker je ladijski artile-
riji deloma sam botroval, je tudi tam priredil artilerijski tečaj, ki je imel
dokajšnje uspehe. Na zahtevo štaba mornarice je poleti 1883 pred arti-
lerijsko komisijo štaba flote poročal o stanju tedanje ladijske artilerije,
predvsem pa o prednostih nove postavitve topov. V poročilu je priporo-
čil izvežbanje novega kadra. Med člani štaba so bili oficirji starega tipa,
ki so ostali pri starem načinu vojskovanja in so se njegovim idejam upr-
li. Toda poročilo je poslušal tudi kontraadmiral Maksimilijan Daublebsky
von Sterneck, ki je tedaj prevzemal komando mornarice. Poročilo je na
Daublebskega napravilo globok vtis. Na pozornici bodoče avstrijske mor-
narice sta se znašla dva Celovčana, od katerih je mlajši, tj. Žonta, vedno
podpiral starejšega v vseh njegovih hotenjih po povečanju in moderniza-
ciji mornarice in njene udarne moči. Daublebsky je dal Žonto imenova-
ti za glavnega »detajl oficirja« na šolski ladji »Minerva« z nalogo, da orga-
nizira še en artilerijski tečaj, ki ga je Daublebsky sam večkrat obiskal. Z
uspehi je bil zadovoljen.
Nagrada za uspešno opravljeno delo je hitro prišla. 1. avgusta 1884 se
je Žonta znašel na korveti »Frundsberg«, ki je še istega dne odpotovala v
transatlantsko misijo s kadeti, ki so v tistem letu dokončali šolanje. Kot
glavni »detail oficir« ladje je imel Žonta nalogo formirati vrsto dobrih ar-
tileristov, ki naj bi prevzemali nove topove in urili posadke.
Po vrnitvi s potovanja je bil Žonta prestavljen v komando vojne luke
v Pulju, kjer se je ukvarjal z obalno artilerijo in utrdbenimi deli. Nato je bil
336
