Page 36 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
mal Slovence. Na sestanku prisotni oficirji, med katerimi je bil tudi in-
tendantski podpolkovnik Radivoj Fink, so zatrdili, da je Mladič večkrat
poudarjal ladijsko modelarstvo, posebno še tisto, ki ga je začel Gabrijel
Gruber v 18. stoletju v Ljubljani. Enkrat je baje na nekem javnem predava-
nju na akademiji vzkliknil:
»Nismo Kranjci samo kanalov kopali, znali smo delati tudi precizne
stvari. Ko utegnete, si oglejte ladijske modele v deželnem [!] muzeju v
Ljubljani. In vedite, da so delo naših mojstrov.«
Mladič je v svojem nacionalnem zanesenjaštvu nekoliko pretiraval
vsaj glede mojstrov. Toda bistvo izročila ostane.
Egon Stare iz Ljubljane ni bil mornar. Poleg svojega poklica se je ama-
tersko ukvarjal z zgodovino in zbiral kulturnozgodovinske predmete iz
vse Slovenije. Leta 1959 nam je v več dni trajajočem pogovoru pripovedo-
val, da je preučeval Gruberjeve ladijske modele: »Predvsem jih je bilo več,
kakor jih danes poznamo. Večinoma (!) so to bili modeli rečnih ladij, ki
so plule po Savi in Donavi.« O znanih modelih morskih ladij pa je rekel:
»Galeja je bila očitno izdelana po beneških načrtih, toda gotovo
starejših od Gruberjevega poučevanja v Ljubljani. Veliki model, ki je
bil pred leti v avli Narodnega muzeja, predstavlja bojno ladjo ›Kaiser
Karl VI.‹, ki jo je Avstrija gradila na Reki med leti 1717 in 1719. Načrti
so bili povzeti po istočasnih belgijskih in holandskih vzorih. Po mojem
prepričanju so takšne ladje delali v tistem času v Anversu [francosko
ime za Antwerpen, op. M. P.].«
Na vprašanje, ali ni bila morda grajena v Trstu, je ostro zanikal, češ
»Trst tedaj še ni imel takšnih zmogljivosti.« Stare je svoja izvajanja povze-
mal po družinskem izročilu. To pa je imelo s pomorstvom in Primorjem
več kot stoletne zveze.
Zelo zanimiv je zapis, ki ga je narekoval kapetan bojne ladje Ervin
Fink, ko je leta 1965 videl v Pomorskem muzeju v Piranu »ljubljanske mo-
dele Gruberjeve šole«, kakor se je izrazil. Ervin Fink se je rodil leta 1894
v Nemčiji službujočim slovenskim staršem. Leta 1909 je odšel v vojnopo-
morsko akademijo na Reki in je 13. junija 1913 postal kadet. 1. maja 1913 je
bil povišan v poročnika fregate. V tem činu je začel službo v jugoslovan-
ski mornarici. Bil je med tistimi oficirji, ki so se borili proti gnilobi v voj-
ni mornarici, zato je bil leta 1940 na predlog ustaških elementov predčas-
no upokojen. V kapetana bojne ladje je bil povišan 31. decembra 1937. Bil
36
mal Slovence. Na sestanku prisotni oficirji, med katerimi je bil tudi in-
tendantski podpolkovnik Radivoj Fink, so zatrdili, da je Mladič večkrat
poudarjal ladijsko modelarstvo, posebno še tisto, ki ga je začel Gabrijel
Gruber v 18. stoletju v Ljubljani. Enkrat je baje na nekem javnem predava-
nju na akademiji vzkliknil:
»Nismo Kranjci samo kanalov kopali, znali smo delati tudi precizne
stvari. Ko utegnete, si oglejte ladijske modele v deželnem [!] muzeju v
Ljubljani. In vedite, da so delo naših mojstrov.«
Mladič je v svojem nacionalnem zanesenjaštvu nekoliko pretiraval
vsaj glede mojstrov. Toda bistvo izročila ostane.
Egon Stare iz Ljubljane ni bil mornar. Poleg svojega poklica se je ama-
tersko ukvarjal z zgodovino in zbiral kulturnozgodovinske predmete iz
vse Slovenije. Leta 1959 nam je v več dni trajajočem pogovoru pripovedo-
val, da je preučeval Gruberjeve ladijske modele: »Predvsem jih je bilo več,
kakor jih danes poznamo. Večinoma (!) so to bili modeli rečnih ladij, ki
so plule po Savi in Donavi.« O znanih modelih morskih ladij pa je rekel:
»Galeja je bila očitno izdelana po beneških načrtih, toda gotovo
starejših od Gruberjevega poučevanja v Ljubljani. Veliki model, ki je
bil pred leti v avli Narodnega muzeja, predstavlja bojno ladjo ›Kaiser
Karl VI.‹, ki jo je Avstrija gradila na Reki med leti 1717 in 1719. Načrti
so bili povzeti po istočasnih belgijskih in holandskih vzorih. Po mojem
prepričanju so takšne ladje delali v tistem času v Anversu [francosko
ime za Antwerpen, op. M. P.].«
Na vprašanje, ali ni bila morda grajena v Trstu, je ostro zanikal, češ
»Trst tedaj še ni imel takšnih zmogljivosti.« Stare je svoja izvajanja povze-
mal po družinskem izročilu. To pa je imelo s pomorstvom in Primorjem
več kot stoletne zveze.
Zelo zanimiv je zapis, ki ga je narekoval kapetan bojne ladje Ervin
Fink, ko je leta 1965 videl v Pomorskem muzeju v Piranu »ljubljanske mo-
dele Gruberjeve šole«, kakor se je izrazil. Ervin Fink se je rodil leta 1894
v Nemčiji službujočim slovenskim staršem. Leta 1909 je odšel v vojnopo-
morsko akademijo na Reki in je 13. junija 1913 postal kadet. 1. maja 1913 je
bil povišan v poročnika fregate. V tem činu je začel službo v jugoslovan-
ski mornarici. Bil je med tistimi oficirji, ki so se borili proti gnilobi v voj-
ni mornarici, zato je bil leta 1940 na predlog ustaških elementov predčas-
no upokojen. V kapetana bojne ladje je bil povišan 31. decembra 1937. Bil
36
