Page 34 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
1886 postal kadet. Po izredno uspešni karieri, med katero je opravil nekaj
uspešnih misij, je 18. januarja 1914 dosegel čin kapetana bojne ladje. Po
prvi svetovni vojni se je naselil v Trstu, kjer je živel precej mirno življenje
do leta 1952, ko je po kratki bolezni umrl. Leta 1951 je bil še izredno čil in
pri močeh. Njegov zapis se glasi:
»Med obema vojnama sem se večkrat peljal v Ljubljano. Mnogokrat
sem si ogledal Narodni [Deželni] muzej in se vsakokrat ustavil pri
Gruberjevem modelu bojne ladje. Občudoval sem skladnost linij in
natančno izdelavo krme, premca, nadkrovja in na splošno celote.
Pravi tip antwerpenske bojne ladje 18. stoletja, ki so jo izdelali
Avstrijci, povzeli pa tudi Holandci in deloma Španci. Nikoli mi ni šlo v
glavo, da bi imeli na Kranjskem prvo brodarsko šolo v Avstriji. [Ni re-
kel scuola nautica, ampak scuola navale marittima, ko je skušal
pojasniti razliko med eno in drugo. Končno se je odločil za izraz
scuola di costruzioni marittime e fluviali, op. M. P.] Končno sem
pa moral verjeti, saj so nam še kot gojencem akademije pravili o njej
in njenem profesorju Gruberju. Moral pa je imeti čudovite modelarje,
da so delali tako natančno in estetsko. Spominjam se, da sem tudi v
Pulju videl več modelov iste delavnice. Italijani so jih razselili po svo-
jih muzejih, deloma pa tudi po stanovanjih svojih oficirjev. Modeli so
merili nekako 2,50 m v dolžino in približno toliko v višino. Eden je bil
celo nekoliko večji. Mislim, da ima Ljubljana srečo, da se je tam ohra-
nil model bojne ladje Kaiser Karl VI., ki je bila menda prva avstrijska
bojna ladja.«
Makovec ostalih modelov Narodnega muzeja ni videl.
Drugi zapis je iz leta 1954. Tedaj je nastajajoči piranski mestni mu-
zej obiskal v Piranu stanujoči kapetan bojne ladje Vladimir Andoljšek iz
Kranja. Rojen je bil leta 1895. V mornarico je odšel po končani gimnaziji
kot aspirant. To je bilo 15. novembra 1914. 1. decembra 1915 je postal ka-
det in 1. novembra 1917 poročnik fregate. Pomorsko kariero je nadaljeval
v Jugoslaviji. Po specializaciji v telegrafiji in višjem tečaju za pomorske
oficirje je bil 28. junija 1939 povišan v kapetana bojne ladje. Andoljšek se
je ob misli na ustanovitev Pomorskega muzeja, ki si ga pa takrat še nismo
znali predstavljati, razgovoril:
»Vi bi morali dobiti sem tiste modele, ki jih hrani Narodni muzej v
Ljubljani. Nekaj takih, mislim dva – za več ne jamčim – sem videl med
prvo svetovno vojno v mornariškem muzeju v Pulju. Mislim, da je
34
1886 postal kadet. Po izredno uspešni karieri, med katero je opravil nekaj
uspešnih misij, je 18. januarja 1914 dosegel čin kapetana bojne ladje. Po
prvi svetovni vojni se je naselil v Trstu, kjer je živel precej mirno življenje
do leta 1952, ko je po kratki bolezni umrl. Leta 1951 je bil še izredno čil in
pri močeh. Njegov zapis se glasi:
»Med obema vojnama sem se večkrat peljal v Ljubljano. Mnogokrat
sem si ogledal Narodni [Deželni] muzej in se vsakokrat ustavil pri
Gruberjevem modelu bojne ladje. Občudoval sem skladnost linij in
natančno izdelavo krme, premca, nadkrovja in na splošno celote.
Pravi tip antwerpenske bojne ladje 18. stoletja, ki so jo izdelali
Avstrijci, povzeli pa tudi Holandci in deloma Španci. Nikoli mi ni šlo v
glavo, da bi imeli na Kranjskem prvo brodarsko šolo v Avstriji. [Ni re-
kel scuola nautica, ampak scuola navale marittima, ko je skušal
pojasniti razliko med eno in drugo. Končno se je odločil za izraz
scuola di costruzioni marittime e fluviali, op. M. P.] Končno sem
pa moral verjeti, saj so nam še kot gojencem akademije pravili o njej
in njenem profesorju Gruberju. Moral pa je imeti čudovite modelarje,
da so delali tako natančno in estetsko. Spominjam se, da sem tudi v
Pulju videl več modelov iste delavnice. Italijani so jih razselili po svo-
jih muzejih, deloma pa tudi po stanovanjih svojih oficirjev. Modeli so
merili nekako 2,50 m v dolžino in približno toliko v višino. Eden je bil
celo nekoliko večji. Mislim, da ima Ljubljana srečo, da se je tam ohra-
nil model bojne ladje Kaiser Karl VI., ki je bila menda prva avstrijska
bojna ladja.«
Makovec ostalih modelov Narodnega muzeja ni videl.
Drugi zapis je iz leta 1954. Tedaj je nastajajoči piranski mestni mu-
zej obiskal v Piranu stanujoči kapetan bojne ladje Vladimir Andoljšek iz
Kranja. Rojen je bil leta 1895. V mornarico je odšel po končani gimnaziji
kot aspirant. To je bilo 15. novembra 1914. 1. decembra 1915 je postal ka-
det in 1. novembra 1917 poročnik fregate. Pomorsko kariero je nadaljeval
v Jugoslaviji. Po specializaciji v telegrafiji in višjem tečaju za pomorske
oficirje je bil 28. junija 1939 povišan v kapetana bojne ladje. Andoljšek se
je ob misli na ustanovitev Pomorskega muzeja, ki si ga pa takrat še nismo
znali predstavljati, razgovoril:
»Vi bi morali dobiti sem tiste modele, ki jih hrani Narodni muzej v
Ljubljani. Nekaj takih, mislim dva – za več ne jamčim – sem videl med
prvo svetovno vojno v mornariškem muzeju v Pulju. Mislim, da je
34
