Page 39 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
dele tedanje avstrijske vojne mornarice in trgovske flote. Še celo to je ve-
del, da je bila v Gruberjevi palači v Ljubljani lepa zbirka takih modelov,
ki so jo kasneje raznesli. Po Finkovem naj bi Daublebsky to zbirko ozna-
čil kot muzej.
Ing. Andrej Pegan iz Ajdovščine (stanujoč na Reki), eden od očetov
dirigiranega torpeda, izumitelj, strasten zbiralec in sam odličen modelar,
je svojo izjavo narekoval leta 1965 v starosti 89 let. Rojen je bil leta 1876
v Potočah pri Ajdovščini. Leta 1897 je končal srednjo strokovno šolo voj-
ne mornarice v Pulju. Po dveh dolgih potovanjih na Kitajsko in v Ameriko
se je vpisal na univerzo. Postal je torpedni inženir. S torpedistiko se je
ukvarjal vse svoje življenje. V prostem času je izdeloval odlične modele
vojnih ladij.
»Tukaj na Reki,« je rekel,
»so kmalu po proglasitvi proste luke leta 1717 začeli graditi prve
bojne ladje nastajajoče avstrijske vojne mornarice. Od starih ljudi na
Sušaku sem pred vojno slišal, da je bila prva takšna gradnja linijska
ladja ›Kaiser Karl VI.‹ Imela naj bi 106 topov na štirih krovih. Po pri-
povedovanju so jo gradili belgijski mojstri in hrvaški ladjedelci po na-
črtih, ki so prišli iz Atnwerpna ali morda iz Holandije. Iz izročila, ki
sem ga slišal v mladih letih na Reki, v Pulju in Ljubljani, sem povzel,
da je bil v Ljubljani narejen lep model te ladje. Tam je bila brodarska
šola – tega pa ne smemo razumeti kot čista ladjedelska – ki jo je vodil
jezuitski inženir in profesor Gabrijel Gruber. Veste, Gruberju je naj-
brž pomagal tudi Jurij Vega, ki je bil njegov učenec. Pa tudi druge po-
močnike je imel. Spominjam se celo, da so mi pravili, da je bil eden iz
vašega Pirana. Sicer pa so bili njegovi pomočniki večinoma Italijani,
ki so prihajali na delo v Ljubljano. Če sodim po modelih, ki sem jih
videl v Pulju, in modelu ›Karel VI.‹, ki sem ga opazoval v Ljubljani,
sodim, da so bili Gruberjevi pomočniki dobri, celo odlični mojstri.
Čeprav sem sam pomorski inženir in sem v življenju veliko modelaril,
kaj takega ne bi zmogel.«
Moramo se vprašati, od kod Peganu takšni podatki? Ali so res samo
rezultat zabeleženega izročila ali je prišel do njih s študijem virov in li-
terature? Popolnega odgovora sicer ni, vendar se zdi, da je bilo njegovo
znanje o Gruberju tudi plod študija, kajti med drugo literaturo je imel
na policah nekaj letnikov revij Mitteilungen des historischen Vereins für
39
dele tedanje avstrijske vojne mornarice in trgovske flote. Še celo to je ve-
del, da je bila v Gruberjevi palači v Ljubljani lepa zbirka takih modelov,
ki so jo kasneje raznesli. Po Finkovem naj bi Daublebsky to zbirko ozna-
čil kot muzej.
Ing. Andrej Pegan iz Ajdovščine (stanujoč na Reki), eden od očetov
dirigiranega torpeda, izumitelj, strasten zbiralec in sam odličen modelar,
je svojo izjavo narekoval leta 1965 v starosti 89 let. Rojen je bil leta 1876
v Potočah pri Ajdovščini. Leta 1897 je končal srednjo strokovno šolo voj-
ne mornarice v Pulju. Po dveh dolgih potovanjih na Kitajsko in v Ameriko
se je vpisal na univerzo. Postal je torpedni inženir. S torpedistiko se je
ukvarjal vse svoje življenje. V prostem času je izdeloval odlične modele
vojnih ladij.
»Tukaj na Reki,« je rekel,
»so kmalu po proglasitvi proste luke leta 1717 začeli graditi prve
bojne ladje nastajajoče avstrijske vojne mornarice. Od starih ljudi na
Sušaku sem pred vojno slišal, da je bila prva takšna gradnja linijska
ladja ›Kaiser Karl VI.‹ Imela naj bi 106 topov na štirih krovih. Po pri-
povedovanju so jo gradili belgijski mojstri in hrvaški ladjedelci po na-
črtih, ki so prišli iz Atnwerpna ali morda iz Holandije. Iz izročila, ki
sem ga slišal v mladih letih na Reki, v Pulju in Ljubljani, sem povzel,
da je bil v Ljubljani narejen lep model te ladje. Tam je bila brodarska
šola – tega pa ne smemo razumeti kot čista ladjedelska – ki jo je vodil
jezuitski inženir in profesor Gabrijel Gruber. Veste, Gruberju je naj-
brž pomagal tudi Jurij Vega, ki je bil njegov učenec. Pa tudi druge po-
močnike je imel. Spominjam se celo, da so mi pravili, da je bil eden iz
vašega Pirana. Sicer pa so bili njegovi pomočniki večinoma Italijani,
ki so prihajali na delo v Ljubljano. Če sodim po modelih, ki sem jih
videl v Pulju, in modelu ›Karel VI.‹, ki sem ga opazoval v Ljubljani,
sodim, da so bili Gruberjevi pomočniki dobri, celo odlični mojstri.
Čeprav sem sam pomorski inženir in sem v življenju veliko modelaril,
kaj takega ne bi zmogel.«
Moramo se vprašati, od kod Peganu takšni podatki? Ali so res samo
rezultat zabeleženega izročila ali je prišel do njih s študijem virov in li-
terature? Popolnega odgovora sicer ni, vendar se zdi, da je bilo njegovo
znanje o Gruberju tudi plod študija, kajti med drugo literaturo je imel
na policah nekaj letnikov revij Mitteilungen des historischen Vereins für
39
