Page 41 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
»Slovenci imate sploh srečo s tujci. Eden takih tujcev je bil viceadmiral
Karl Seidensacher, sicer rojen Celjan. No, ta je precej vedel tudi o
vaših modelih. Včasih je v predavanjih in prostih pogovorih navrgel
besedo o ›prvi brodarski šoli v Avstriji‹ Vidite, tudi Gruber je bil tujec.
Slovenci se lahko ponašate z njegovim delom, z njim pa ne, ker je bil
rojen Dunajčan. Modeli so pa le proizvod te ljubljanske šole!«
Tudi Martinec je vedel, da je bil v Ljubljani ohranjen model linijske
ladje »Kaiser Karl VI.«.
O Gruberju in njegovem delu je vedel precej tudi komodor Anton
Dolenc iz Loža (stanujoč sicer v Orehku pri Postojni), ki je umrl leta 1920
v Splitu. O tem je pripovedoval njegov nečak Edvard Dolenc, ki je imel
obravnavane modele za odličen proizvod Gruberjeve šole.
Izročilo iz časov avstrijske mornarice se je preneslo tudi na novej-
šo generacijo vojnopomorskih oficirjev in podoficirjev. Prvo takšno in-
formacijo sta leta 1967 v Ljubljani dala skupaj ing. Ivan Rojnik in ing.
Viljem Eržen, prvi artilerist, drugi kemik, ki sta o Gruberju marsikaj sli-
šala od starih avstrijskih pomorskih oficirjev. Oba sta si hotela modele
ogledati od blizu. Ker sta vedela za bojno ladjo »Kaiser Karl VI.«, sta odšla
tako v Narodni muzej kakor po vojni v Pomorski muzej v Piranu. Rojnik
si je nekatere detajle celo izrisal. Ker so ga opozorili še na dve ladji, je
izrisal še palubo galeje in nekaj detajlov korvete na jadra in vesla. Risbe je
primerjal z načrti belgijskih in holandskih ladij prve četrtine 18. stoletja.
Tako je prišel do zaključka, da so načrti za »Karla VI.« prišli po vsej ver-
jetnosti iz Antwerpna. Manj možnosti je, da so prišli iz Holandije, nobe-
ne pa, da bi prišli iz Anglije ali Francije. Nekoliko podobnosti je s španski-
mi admiralskimi in viceadmiralskimi ladjami tistega časa. Pa se ve, da so
Španci marsikaj kopirali od Holandcev in Belgijcev. Eržen tem izvajanjem
ni ugovarjal. Oba sta pa pripovedovala, da smo imeli Slovenci v jugoslo-
vanski vojni mornarici prvega eksperta za Gruberjeve modele morskih
in rečnih ladij. To je bil leta 1898 rojeni strojni inženir Anton Ošlak, sicer
Štajerec, »kljub temu pa resen in študiozen človek«, sta dodala z nasme-
hom. Gruberjevo pomorsko delo je baje tako dobro poznal, da bi lahko o
njem napisal romane.
Na Reki živeči poročnik bojne ladje Ivan Hofbauer je bil precej kraj-
ši. Po njegovem so bojno ladjo »Kaiser Karl VI.« gradili belgijski in hrva-
ški mojstri pred letom 1720, in to na Reki. To je posnel po pogovorih, ki jih
je imel z ljudmi na Sušaku in na Reki. Baje je to bila prva velika ladja, ki je
izšla iz reških ladjedelnic, zato so si jo ljudje zapomnili. Po njegovem naj
41
»Slovenci imate sploh srečo s tujci. Eden takih tujcev je bil viceadmiral
Karl Seidensacher, sicer rojen Celjan. No, ta je precej vedel tudi o
vaših modelih. Včasih je v predavanjih in prostih pogovorih navrgel
besedo o ›prvi brodarski šoli v Avstriji‹ Vidite, tudi Gruber je bil tujec.
Slovenci se lahko ponašate z njegovim delom, z njim pa ne, ker je bil
rojen Dunajčan. Modeli so pa le proizvod te ljubljanske šole!«
Tudi Martinec je vedel, da je bil v Ljubljani ohranjen model linijske
ladje »Kaiser Karl VI.«.
O Gruberju in njegovem delu je vedel precej tudi komodor Anton
Dolenc iz Loža (stanujoč sicer v Orehku pri Postojni), ki je umrl leta 1920
v Splitu. O tem je pripovedoval njegov nečak Edvard Dolenc, ki je imel
obravnavane modele za odličen proizvod Gruberjeve šole.
Izročilo iz časov avstrijske mornarice se je preneslo tudi na novej-
šo generacijo vojnopomorskih oficirjev in podoficirjev. Prvo takšno in-
formacijo sta leta 1967 v Ljubljani dala skupaj ing. Ivan Rojnik in ing.
Viljem Eržen, prvi artilerist, drugi kemik, ki sta o Gruberju marsikaj sli-
šala od starih avstrijskih pomorskih oficirjev. Oba sta si hotela modele
ogledati od blizu. Ker sta vedela za bojno ladjo »Kaiser Karl VI.«, sta odšla
tako v Narodni muzej kakor po vojni v Pomorski muzej v Piranu. Rojnik
si je nekatere detajle celo izrisal. Ker so ga opozorili še na dve ladji, je
izrisal še palubo galeje in nekaj detajlov korvete na jadra in vesla. Risbe je
primerjal z načrti belgijskih in holandskih ladij prve četrtine 18. stoletja.
Tako je prišel do zaključka, da so načrti za »Karla VI.« prišli po vsej ver-
jetnosti iz Antwerpna. Manj možnosti je, da so prišli iz Holandije, nobe-
ne pa, da bi prišli iz Anglije ali Francije. Nekoliko podobnosti je s španski-
mi admiralskimi in viceadmiralskimi ladjami tistega časa. Pa se ve, da so
Španci marsikaj kopirali od Holandcev in Belgijcev. Eržen tem izvajanjem
ni ugovarjal. Oba sta pa pripovedovala, da smo imeli Slovenci v jugoslo-
vanski vojni mornarici prvega eksperta za Gruberjeve modele morskih
in rečnih ladij. To je bil leta 1898 rojeni strojni inženir Anton Ošlak, sicer
Štajerec, »kljub temu pa resen in študiozen človek«, sta dodala z nasme-
hom. Gruberjevo pomorsko delo je baje tako dobro poznal, da bi lahko o
njem napisal romane.
Na Reki živeči poročnik bojne ladje Ivan Hofbauer je bil precej kraj-
ši. Po njegovem so bojno ladjo »Kaiser Karl VI.« gradili belgijski in hrva-
ški mojstri pred letom 1720, in to na Reki. To je posnel po pogovorih, ki jih
je imel z ljudmi na Sušaku in na Reki. Baje je to bila prva velika ladja, ki je
izšla iz reških ladjedelnic, zato so si jo ljudje zapomnili. Po njegovem naj
41
