Page 38 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Model beneške vojne galeje. Last Narodni muzej Slovenije.
Na ogled je v Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” v Piranu.
je dober poznavalec vojnopomorske zgodovine že od akademije dalje; kas-
neje se je še izpopolnil. O modelih je pripovedoval:
»Spominjam se, da sem kot mlad kadet med prvo svetovno vojno v
Pulju videl dva modela – morda jih je bilo več – ki sta bila izdelana
na popolnoma enak način, kakor so tile vaši. Admiral Maksimilijan
Daublebsky [Fink je imel v mislih Daublebskega mlajšega, tj. pl.
von Eichama, op. M. P.] je nam kadetom zatrjeval, da sta prišla mo-
dela iz Ljubljane in da sta delo jezuita Gruberja. Točno se spominjam,
da je šlo za dovršeno fregato 18. stoletja, ki je bila izdelana še na-
tančneje kot tale bojna ladja in je merila skoraj tri metre v dolžino. To
mi je tako padlo v oči, da se od drugih spominjam le nejasnih obrisov.
Ko zdaj gledam te vaše ladje, mi padejo v oči podstavki. Vidite, lahko
bi rekel, da so bili puljski enaki, ali vsaj to, da jih je izdelal isti rezbar.
Vsekakor gre za isti način dela, isto barvo in isto ali vsaj zelo podobno
motiviko. Ne, ne more biti drugače.«
V nadaljevanju se je Fink spominjal, da je Daublebsky pripovedoval
o Gruberju, da je izdeloval (morda samo risal) modele rečnih ladij in mo-
38
Model beneške vojne galeje. Last Narodni muzej Slovenije.
Na ogled je v Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” v Piranu.
je dober poznavalec vojnopomorske zgodovine že od akademije dalje; kas-
neje se je še izpopolnil. O modelih je pripovedoval:
»Spominjam se, da sem kot mlad kadet med prvo svetovno vojno v
Pulju videl dva modela – morda jih je bilo več – ki sta bila izdelana
na popolnoma enak način, kakor so tile vaši. Admiral Maksimilijan
Daublebsky [Fink je imel v mislih Daublebskega mlajšega, tj. pl.
von Eichama, op. M. P.] je nam kadetom zatrjeval, da sta prišla mo-
dela iz Ljubljane in da sta delo jezuita Gruberja. Točno se spominjam,
da je šlo za dovršeno fregato 18. stoletja, ki je bila izdelana še na-
tančneje kot tale bojna ladja in je merila skoraj tri metre v dolžino. To
mi je tako padlo v oči, da se od drugih spominjam le nejasnih obrisov.
Ko zdaj gledam te vaše ladje, mi padejo v oči podstavki. Vidite, lahko
bi rekel, da so bili puljski enaki, ali vsaj to, da jih je izdelal isti rezbar.
Vsekakor gre za isti način dela, isto barvo in isto ali vsaj zelo podobno
motiviko. Ne, ne more biti drugače.«
V nadaljevanju se je Fink spominjal, da je Daublebsky pripovedoval
o Gruberju, da je izdeloval (morda samo risal) modele rečnih ladij in mo-
38
