Page 65 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
Papeške države, v Neapeljskem kraljestvu, v Toscani in Liguriji. Avstrijci
so verjetno svoje prve ladje tega tipa povzeli po vzorih Papeške države;
morda so dobili načrte iz Ancone ali Senigallije. Preostane še vlačilec za
les. Vsa njegova konstrukcija kaže na to, da je to tipična severnojadran-
ska ladja za plitve vode. Borna je bila lahko le v Trstu, Benetkah, na Reki
ali pa v kakem drugem pristanišču, od koder so avstrijski trgovci izvažali
les v Benetke ali Dalmacijo ali srednjo in južno Italijo. Poleg lesa so takšne
ladje lahko vozile le nepokvarljive tovore ali v povoščene rjuhe pakirano
platno in druge vrste tekstila. Zato so bile prikladnejše za krajše vožnje,
na primer za relacijo Trst–Benetke. Vsekakor je bila v Gruberjevem času
toliko znana in tako uporabna, da se mu je zdelo vredno naročiti model in
ga razstaviti v svoji dvorani. Ne vemo, kje je povzel načrte za tiste mode-
le, ki so se popolnoma izgubili in jih niti izročilo ne omenja. Vsekakor pa
je na mestu domneva, da jih je bilo več, kakor smo jih lahko našteli, saj bi
drugače učencem ne mogel predstaviti plovbe svojega časa.
Imamo torej moža, o katerem smo do nedavna vedeli le to, da je v
Ljubljani vodil gradnjo kanala za osuševanje barja, da je sezidal mehanič-
no in hidravlično šolo in da se je ukvarjal s plovbo po Savi. Lahko bi bili
upoštevali tudi njegovo učiteljevanje, vendar ga nismo dovolj. Omenjali
smo njegovo ravnateljstvo »brodarstva« pa tudi njegovo brodarsko šolo.
Nikoli pa mu ne bi pripisali takšne daljnovidnosti, na kakršno nas je opo-
zoril njegov najhujši kritik in sodobnik Hacquet. Kakšne načrte pa naj bi
imel globok »kontinentalec« v zvezi z morjem in pomorstvom? In vendar
so tu ladjedelstvo, navtika, plovba, terestrična in astronomska navigaci-
ja. Vse to je uvajal v svoj pouk, vse to je spadalo pod splošni pojem »bro-
darstvo«. Država in dežela sta mu to zaupali. Ampak ob svojem odho-
du v Rusijo je pustil za sabo tako malo pomorskih sledov, da je bilo prav
težko spoznati, v čem je bila njegova »gorečnost« in kakšni so bili njego-
vi načrti. Ali je Hacquet vse povedal, kar je mislil v Gruberjevem delu?
Njegova neprizanesljiva kritika nam je marsikaj odkrila, vsega pa gotovo
ne. Marsikaj bi odkrila strokovnjaku za tisti čas, kajti poleg povedanega
vsebuje še obilo natolcevanj, iz katerih bi morda še bolje izluščili misel in
odlike osebnosti, ki je med prvimi odkrivala Slovencem skrivnosti mor-
ja in neba. Pater Gruber, ki mu je Hacquetova uničujoča kritika v marsi-
čem spodnesla tla in je bila gotovo med tehtnimi vzroki za njegov odhod
v Rusijo, bi bil moral biti svojega kritika vesel, saj ga je proslavil bolj kot
katerikoli poznejši pisec.
65
Papeške države, v Neapeljskem kraljestvu, v Toscani in Liguriji. Avstrijci
so verjetno svoje prve ladje tega tipa povzeli po vzorih Papeške države;
morda so dobili načrte iz Ancone ali Senigallije. Preostane še vlačilec za
les. Vsa njegova konstrukcija kaže na to, da je to tipična severnojadran-
ska ladja za plitve vode. Borna je bila lahko le v Trstu, Benetkah, na Reki
ali pa v kakem drugem pristanišču, od koder so avstrijski trgovci izvažali
les v Benetke ali Dalmacijo ali srednjo in južno Italijo. Poleg lesa so takšne
ladje lahko vozile le nepokvarljive tovore ali v povoščene rjuhe pakirano
platno in druge vrste tekstila. Zato so bile prikladnejše za krajše vožnje,
na primer za relacijo Trst–Benetke. Vsekakor je bila v Gruberjevem času
toliko znana in tako uporabna, da se mu je zdelo vredno naročiti model in
ga razstaviti v svoji dvorani. Ne vemo, kje je povzel načrte za tiste mode-
le, ki so se popolnoma izgubili in jih niti izročilo ne omenja. Vsekakor pa
je na mestu domneva, da jih je bilo več, kakor smo jih lahko našteli, saj bi
drugače učencem ne mogel predstaviti plovbe svojega časa.
Imamo torej moža, o katerem smo do nedavna vedeli le to, da je v
Ljubljani vodil gradnjo kanala za osuševanje barja, da je sezidal mehanič-
no in hidravlično šolo in da se je ukvarjal s plovbo po Savi. Lahko bi bili
upoštevali tudi njegovo učiteljevanje, vendar ga nismo dovolj. Omenjali
smo njegovo ravnateljstvo »brodarstva« pa tudi njegovo brodarsko šolo.
Nikoli pa mu ne bi pripisali takšne daljnovidnosti, na kakršno nas je opo-
zoril njegov najhujši kritik in sodobnik Hacquet. Kakšne načrte pa naj bi
imel globok »kontinentalec« v zvezi z morjem in pomorstvom? In vendar
so tu ladjedelstvo, navtika, plovba, terestrična in astronomska navigaci-
ja. Vse to je uvajal v svoj pouk, vse to je spadalo pod splošni pojem »bro-
darstvo«. Država in dežela sta mu to zaupali. Ampak ob svojem odho-
du v Rusijo je pustil za sabo tako malo pomorskih sledov, da je bilo prav
težko spoznati, v čem je bila njegova »gorečnost« in kakšni so bili njego-
vi načrti. Ali je Hacquet vse povedal, kar je mislil v Gruberjevem delu?
Njegova neprizanesljiva kritika nam je marsikaj odkrila, vsega pa gotovo
ne. Marsikaj bi odkrila strokovnjaku za tisti čas, kajti poleg povedanega
vsebuje še obilo natolcevanj, iz katerih bi morda še bolje izluščili misel in
odlike osebnosti, ki je med prvimi odkrivala Slovencem skrivnosti mor-
ja in neba. Pater Gruber, ki mu je Hacquetova uničujoča kritika v marsi-
čem spodnesla tla in je bila gotovo med tehtnimi vzroki za njegov odhod
v Rusijo, bi bil moral biti svojega kritika vesel, saj ga je proslavil bolj kot
katerikoli poznejši pisec.
65
