Page 66 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Popolnoma jasno je, da je bil Gruber pomorsko zelo razgledan člo-
vek. Od kod ta razgledanost, ta vnema za pomorske znanosti, ni popol-
noma jasno, ker pater Orlando s svojo šolo ne more razložiti vsega. Le Trst
in Reka nista mogla ustvariti tako prodornega, v prihodnost zagledane-
ga genija, posebno če še pomislimo, da so bili njegovi obiski v teh mestih
le občasni in da nimamo niti dokazov o pismenih stikih med obema jezu-
itoma. Je bilo mogoče, da bi svoje znanje črpal tudi od drugod? Delovanje
v prid državnim koristim ga je gotovo še pred prihodom iz Gradca v
Ljubljano privedlo v stik z avstrijsko zunanjo trgovino in političnimi zve-
zami s Portugalsko, eno najbolj razvitih pomorskih držav tedanjega časa.
Bajke in resnice o tedanjih portugalskih pomorščakih so bile zelo razšir-
jene. In tu je verjetno prvi vir Gruberjevega pomorskega znanja. Redki so
bili izobraženci tistega časa, ki ne bi poznali Camoesovih »Luzitancev«,
smelih potovanj portugalskih raziskovalcev od Henrika Pomorščaka da-
lje. In prav Henrik Pomorščak je v prvi polovici 15. stoletja ustanovil eno
od prvih pomorskih šol v Evropi. Strokovno in upravno je bila podrejena
najprej dominikancem, nato jezuitom.30 Pater Gruber je imel vse možnos-
ti, da je prek državnih oblasti, prek mornarice in trgovinske komore na-
vezal stike s tamkajšnjimi jezuiti in da je od tam dobival napotke in lite-
raturo. Ali tega ne moremo prejudicirati. Možno je vsekakor, kajti jezuiti
so imeli eno najbolj povezanih organizacij v zahodnem svetu. Idealno bi
bilo, ko bi mogli to dokazati, še posebno zato, ker obstaja verjetnost, da
je vsaj eden od obstoječih modelov portugalskega vzora. Reči pa moramo
naslednje: Če bi bilo mogoče preučiti Gruberjevo knjižnico, instrumente
in njihov izvor, bi bilo prav gotovo možno njegovo osebnost s pomorske-
ga vidika še bolj osvetliti, in nič se ne bi čudili, če bi njegove zveze segale
ne samo na Portugalsko, temveč povsod tja, kjer so imeli jezuiti opravka
s pomorskim šolstvom.
Za konec še skromna želja. Gruberjeva osebnost, zlasti njegovo delo-
vanje za rečno in pomorsko plovbo, za navtiko, navigacijo in ladjedelstvo,
s to razpravo še daleč ni pojasnjena. Dobro bi bilo, ko bi se Gruberja v ce-
loti lotila v zgodovini in pomorstvu izkušena skupina, ki bi revalorizirala
vse dostopne dokumente in predmete in se s tem poglobila v probleme, ki
smo jih tu le bežno nakazali.
30 Podatek mi je posredoval komodor norveške trgovske mornarice in extra master
Vladimir Trop, stanujoč v Radencih. Za ljubeznivost se mu iskreno zahvaljujem.
66
Popolnoma jasno je, da je bil Gruber pomorsko zelo razgledan člo-
vek. Od kod ta razgledanost, ta vnema za pomorske znanosti, ni popol-
noma jasno, ker pater Orlando s svojo šolo ne more razložiti vsega. Le Trst
in Reka nista mogla ustvariti tako prodornega, v prihodnost zagledane-
ga genija, posebno če še pomislimo, da so bili njegovi obiski v teh mestih
le občasni in da nimamo niti dokazov o pismenih stikih med obema jezu-
itoma. Je bilo mogoče, da bi svoje znanje črpal tudi od drugod? Delovanje
v prid državnim koristim ga je gotovo še pred prihodom iz Gradca v
Ljubljano privedlo v stik z avstrijsko zunanjo trgovino in političnimi zve-
zami s Portugalsko, eno najbolj razvitih pomorskih držav tedanjega časa.
Bajke in resnice o tedanjih portugalskih pomorščakih so bile zelo razšir-
jene. In tu je verjetno prvi vir Gruberjevega pomorskega znanja. Redki so
bili izobraženci tistega časa, ki ne bi poznali Camoesovih »Luzitancev«,
smelih potovanj portugalskih raziskovalcev od Henrika Pomorščaka da-
lje. In prav Henrik Pomorščak je v prvi polovici 15. stoletja ustanovil eno
od prvih pomorskih šol v Evropi. Strokovno in upravno je bila podrejena
najprej dominikancem, nato jezuitom.30 Pater Gruber je imel vse možnos-
ti, da je prek državnih oblasti, prek mornarice in trgovinske komore na-
vezal stike s tamkajšnjimi jezuiti in da je od tam dobival napotke in lite-
raturo. Ali tega ne moremo prejudicirati. Možno je vsekakor, kajti jezuiti
so imeli eno najbolj povezanih organizacij v zahodnem svetu. Idealno bi
bilo, ko bi mogli to dokazati, še posebno zato, ker obstaja verjetnost, da
je vsaj eden od obstoječih modelov portugalskega vzora. Reči pa moramo
naslednje: Če bi bilo mogoče preučiti Gruberjevo knjižnico, instrumente
in njihov izvor, bi bilo prav gotovo možno njegovo osebnost s pomorske-
ga vidika še bolj osvetliti, in nič se ne bi čudili, če bi njegove zveze segale
ne samo na Portugalsko, temveč povsod tja, kjer so imeli jezuiti opravka
s pomorskim šolstvom.
Za konec še skromna želja. Gruberjeva osebnost, zlasti njegovo delo-
vanje za rečno in pomorsko plovbo, za navtiko, navigacijo in ladjedelstvo,
s to razpravo še daleč ni pojasnjena. Dobro bi bilo, ko bi se Gruberja v ce-
loti lotila v zgodovini in pomorstvu izkušena skupina, ki bi revalorizirala
vse dostopne dokumente in predmete in se s tem poglobila v probleme, ki
smo jih tu le bežno nakazali.
30 Podatek mi je posredoval komodor norveške trgovske mornarice in extra master
Vladimir Trop, stanujoč v Radencih. Za ljubeznivost se mu iskreno zahvaljujem.
66
