Page 64 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
jadri. Če je kateri od modelov izdelan do vseh podrobnosti, kakor je pou-
daril Gruber v svojem poročilu, potem je to model bojne ladje. Modelarji
so se lotili dela z izredno natančnostjo in so znali tudi najbolj grobe detaj-
le na ladji estetizirati in jih tako uskladiti z okolico. Med vsemi naštetimi
modeli je ta zahteval največ dela. Rekli smo, da bi modelar posameznik
potreboval vsaj dve leti za njegovo izdelavo. Ob načinu dela Vigove eki-
pe ladjedelcev je delo trajalo približno toliko, kolikor bi za njegovo izde-
lavo potreboval posameznik. Zato lahko rečemo, da je izdelava tega mo-
dela trajala vsaj leto in pol, morda nekoliko več. Ne bomo se motili, če čas
izdelave postavimo v leti 1781 in 1782. Tako je Gruber leta 1783 lahko po-
ročal o dvorani, kjer je nameščena zbirka »ladijskih modelov, ki je v naših
deželah gotovo edinstvena«.
Vsi ohranjeni in ugotovljeni modeli morskih ladij predstavljajo plovi-
la, ki so bila namenjena plovbi po Sredozemlju in le deloma po Atlantiku
in Indijskem oceanu. Po karakteristikah, ki so na vsakem modelu opazne,
pa jih po izvoru nikakor ne moremo v celoti postaviti v Sredozemlje, kaj-
ti tipi, kot so na primer bojne ladje in fregate, niso nastali v Sredozemlju,
ampak na območju Severnega morja in španske atlantske obale. Če so-
dimo po linijah, spada »fregata v gradnji« – in z njo tudi obe fregati, ki
ju je hranil mornariški muzej v Pulju – med ladje, ki so se v prvi polovi-
ci 18. stoletja pojavile kot nov tip v območju Severnega morja. Njene vzo-
re lahko iščemo na Angleškem. Seveda so se v deloma spremenjenih ob-
likah kmalu razširile tudi v ostale dele Evrope, predvsem v Španijo in na
Portugalsko. Ker je imela Avstrija dobre trgovske odnose s Portugalsko,
sodimo, da so Avstrijci svoje prve fregate posneli po portugalskih. Za
bojno ladjo nam izročilo omenja kot izvorno mesto Antwerpen v Belgiji.
Možno je tudi, da so svojo bojno ladjo posneli po tedanjih holandskih na-
črtih. Razlike sicer niso velike in zato prideta v enaki meri obe možnos-
ti v poštev. Tipično sredozemska ladja je korveta. V tistem času so se po-
javljale v Neapeljskem kraljestvu, na južni obali Francije in v Kataloniji.
Sodimo, da je Avstrija svoje prve korvete zasnovala po neapeljskih vzo-
rih. Za galejo ni nikakih dvomov. To je tipična beneška galeja, kakršne
so se pojavile v zadnjih desetletjih 17. stoletja v Benetkah in z majhnimi
spremembami in izboljšavami plule do konca Republike. Trgovska ladja je
prav tako jadranskega tipa. Zaradi plitvega ugreza jo je nekdo celo ime-
noval »lagunska galeja«. To sicer ne drži, vendar prav plitvi ugrez doka-
zuje, da je bila bolj sposobna za priobalno kakor za globokomorsko plov-
bo. Takšne ladje najdemo v prvi polovici 18. stoletja na jadranski obali
64
jadri. Če je kateri od modelov izdelan do vseh podrobnosti, kakor je pou-
daril Gruber v svojem poročilu, potem je to model bojne ladje. Modelarji
so se lotili dela z izredno natančnostjo in so znali tudi najbolj grobe detaj-
le na ladji estetizirati in jih tako uskladiti z okolico. Med vsemi naštetimi
modeli je ta zahteval največ dela. Rekli smo, da bi modelar posameznik
potreboval vsaj dve leti za njegovo izdelavo. Ob načinu dela Vigove eki-
pe ladjedelcev je delo trajalo približno toliko, kolikor bi za njegovo izde-
lavo potreboval posameznik. Zato lahko rečemo, da je izdelava tega mo-
dela trajala vsaj leto in pol, morda nekoliko več. Ne bomo se motili, če čas
izdelave postavimo v leti 1781 in 1782. Tako je Gruber leta 1783 lahko po-
ročal o dvorani, kjer je nameščena zbirka »ladijskih modelov, ki je v naših
deželah gotovo edinstvena«.
Vsi ohranjeni in ugotovljeni modeli morskih ladij predstavljajo plovi-
la, ki so bila namenjena plovbi po Sredozemlju in le deloma po Atlantiku
in Indijskem oceanu. Po karakteristikah, ki so na vsakem modelu opazne,
pa jih po izvoru nikakor ne moremo v celoti postaviti v Sredozemlje, kaj-
ti tipi, kot so na primer bojne ladje in fregate, niso nastali v Sredozemlju,
ampak na območju Severnega morja in španske atlantske obale. Če so-
dimo po linijah, spada »fregata v gradnji« – in z njo tudi obe fregati, ki
ju je hranil mornariški muzej v Pulju – med ladje, ki so se v prvi polovi-
ci 18. stoletja pojavile kot nov tip v območju Severnega morja. Njene vzo-
re lahko iščemo na Angleškem. Seveda so se v deloma spremenjenih ob-
likah kmalu razširile tudi v ostale dele Evrope, predvsem v Španijo in na
Portugalsko. Ker je imela Avstrija dobre trgovske odnose s Portugalsko,
sodimo, da so Avstrijci svoje prve fregate posneli po portugalskih. Za
bojno ladjo nam izročilo omenja kot izvorno mesto Antwerpen v Belgiji.
Možno je tudi, da so svojo bojno ladjo posneli po tedanjih holandskih na-
črtih. Razlike sicer niso velike in zato prideta v enaki meri obe možnos-
ti v poštev. Tipično sredozemska ladja je korveta. V tistem času so se po-
javljale v Neapeljskem kraljestvu, na južni obali Francije in v Kataloniji.
Sodimo, da je Avstrija svoje prve korvete zasnovala po neapeljskih vzo-
rih. Za galejo ni nikakih dvomov. To je tipična beneška galeja, kakršne
so se pojavile v zadnjih desetletjih 17. stoletja v Benetkah in z majhnimi
spremembami in izboljšavami plule do konca Republike. Trgovska ladja je
prav tako jadranskega tipa. Zaradi plitvega ugreza jo je nekdo celo ime-
noval »lagunska galeja«. To sicer ne drži, vendar prav plitvi ugrez doka-
zuje, da je bila bolj sposobna za priobalno kakor za globokomorsko plov-
bo. Takšne ladje najdemo v prvi polovici 18. stoletja na jadranski obali
64
