Page 63 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
ja izdelana leta 1789, vendar skupaj z drugimi manjšimi ladjami, ki jih ne
poznamo.
Sledi biser ljubljanskega modelarstva, tj. beneška galeja, kakor reče-
no, med najlepšimi modeli te vrste na svetu. Je trojambornik z latinski-
mi jadri. Površina jader ustreza površini boka in strehe poveljniške ka-
bine, ki je nameščena na krmni strani krova. Kabina je na zadnji strani
zaključena z ornamentirano izrezljano ploščo. Ob premcu, tik veslaških
klopi, je nameščena kajuta za noštroma (danes bi mu rekli šef krova, tedaj
je imel drugačne – priganjaške – funkcije) in njegovega namestnika. Med
poveljniškim prostorom in prostorom za noštroma je nameščenih 56 ve-
slaških klopi v dveh vrstah po 28.29 Ker sta veslala po dva veslača z enim
veslom, je hkrati delalo 112 veslačev (galjotov). In ker so se veslači menja-
vali po večkrat na dan (navadno vsake štiri ure), je morala imeti ladja vsaj
dve moštvi veslačev. To pomeni, da je imela okoli 230 ljudi delovne po-
sadke. Ob veslaških klopeh so nameščene galjotske verige, s katerimi so
bili veslači privezani na ladjo. To je bil znak, da so bili veslači kaznjenci,
ki so bili obsojeni na galejo. Kakor pri korveti, opazimo nagnjenost pro-
ti krmi. Torej je bila večina balasta nameščena na krmni strani trupa. Tu
je treba opozoriti na napako, ki jo je naredil Müllner pri štetju veslaških
klopi. Omenja jih namreč samo 34, tj. po 17 na vsaki strani. Napaka izhaja
iz dejstva, da je bil model precej poškodovan in mu je manjkalo 22 vesla-
ških klopi (po 11 na vsakem boku). Te so bile ob restavriranju modela de-
loma najdene v skladiščnih prostorih, deloma pa nadomeščene z novimi.
Model je bil verjetno narejen v letih 1779 in 1780.
Končno je tu še model bojne ladje »Kaiser Karl VI.«. Z drugim termi-
nom bi jo lahko imenovali »admiralska« ali vsaj »viceadmiralska« ladja.
Med vsemi obstoječimi modeli je ta največji. V linijah je nekoliko okoren,
torej brez tiste elegance v trupu, kakor jih imata korveta in fregata in ka-
kor jih lahko slutimo pri modelu fregate v gradnji. Modelar ga je izdelal
dokončno, kar pomeni, da je zaprl celoten trup in da so tudi notranji pro-
stori izdelani, kakor jih je predvidel načrt za veliko ladjo. Na krovu ima
vrsto podrobnosti od polene do reliefnega okrasja na krmi, stebričkov in
drugih detajlov. Je trojambornik s križnimi jadri. Med posameznimi jam-
bori plapolajo štirje floki in tri sošna jadra. Na krmnem jamboru ima ve-
liko krmno jadro in na podaljšku premčnega stativa dve pomožni križni
29 Müllnerjeva napaka pri štetju veslaških klopi je bila razumljiva, kajti manjkale so
prednje in zadnje klopi v obeh vrstah. Ob restavraciji modela so bile najdene v
»grotlah« in deloma nadomeščene z novimi.
63
ja izdelana leta 1789, vendar skupaj z drugimi manjšimi ladjami, ki jih ne
poznamo.
Sledi biser ljubljanskega modelarstva, tj. beneška galeja, kakor reče-
no, med najlepšimi modeli te vrste na svetu. Je trojambornik z latinski-
mi jadri. Površina jader ustreza površini boka in strehe poveljniške ka-
bine, ki je nameščena na krmni strani krova. Kabina je na zadnji strani
zaključena z ornamentirano izrezljano ploščo. Ob premcu, tik veslaških
klopi, je nameščena kajuta za noštroma (danes bi mu rekli šef krova, tedaj
je imel drugačne – priganjaške – funkcije) in njegovega namestnika. Med
poveljniškim prostorom in prostorom za noštroma je nameščenih 56 ve-
slaških klopi v dveh vrstah po 28.29 Ker sta veslala po dva veslača z enim
veslom, je hkrati delalo 112 veslačev (galjotov). In ker so se veslači menja-
vali po večkrat na dan (navadno vsake štiri ure), je morala imeti ladja vsaj
dve moštvi veslačev. To pomeni, da je imela okoli 230 ljudi delovne po-
sadke. Ob veslaških klopeh so nameščene galjotske verige, s katerimi so
bili veslači privezani na ladjo. To je bil znak, da so bili veslači kaznjenci,
ki so bili obsojeni na galejo. Kakor pri korveti, opazimo nagnjenost pro-
ti krmi. Torej je bila večina balasta nameščena na krmni strani trupa. Tu
je treba opozoriti na napako, ki jo je naredil Müllner pri štetju veslaških
klopi. Omenja jih namreč samo 34, tj. po 17 na vsaki strani. Napaka izhaja
iz dejstva, da je bil model precej poškodovan in mu je manjkalo 22 vesla-
ških klopi (po 11 na vsakem boku). Te so bile ob restavriranju modela de-
loma najdene v skladiščnih prostorih, deloma pa nadomeščene z novimi.
Model je bil verjetno narejen v letih 1779 in 1780.
Končno je tu še model bojne ladje »Kaiser Karl VI.«. Z drugim termi-
nom bi jo lahko imenovali »admiralska« ali vsaj »viceadmiralska« ladja.
Med vsemi obstoječimi modeli je ta največji. V linijah je nekoliko okoren,
torej brez tiste elegance v trupu, kakor jih imata korveta in fregata in ka-
kor jih lahko slutimo pri modelu fregate v gradnji. Modelar ga je izdelal
dokončno, kar pomeni, da je zaprl celoten trup in da so tudi notranji pro-
stori izdelani, kakor jih je predvidel načrt za veliko ladjo. Na krovu ima
vrsto podrobnosti od polene do reliefnega okrasja na krmi, stebričkov in
drugih detajlov. Je trojambornik s križnimi jadri. Med posameznimi jam-
bori plapolajo štirje floki in tri sošna jadra. Na krmnem jamboru ima ve-
liko krmno jadro in na podaljšku premčnega stativa dve pomožni križni
29 Müllnerjeva napaka pri štetju veslaških klopi je bila razumljiva, kajti manjkale so
prednje in zadnje klopi v obeh vrstah. Ob restavraciji modela so bile najdene v
»grotlah« in deloma nadomeščene z novimi.
63
