Page 62 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
bojne ladje Rihard Makovec je govoril med drugim tudi o nedokončanem
modelu. To pomeni, da so izdelovalci pustili dno odprto prav zaradi tega,
da bi učencem pokazali, kje bo nameščen balast, ki bo odločal o stabil-
nosti ladje. Drugi model fregate je bil dokončan. Oba sta bila trojambor-
nika s križnimi jadri, z okoli 50 do 60 topovi in v celoti dovršeno takela-
žo. Oba sta imela po eno poleno, sramotni steber in okrašeno, tj. rezljano
krmo. Modela sta bila gotovo izdelana v letih 1775 do 1777. Sledi zahtevni
model korvete, ki je ohranjen v Piranu. Na prvi pogled je to dokaj prepro-
sta ladja. Toda videz vara. Čeprav ima samo en krov, je njena konstrukcija
precej komplicirana. Nad krmilom močno nagnjena krma dokazuje, da je
bila večina balasta nameščena v zadnji polovici ladje in da se premec pri
plovbi ni ugrezal globoko. To je dalo ladji okretnost in manevrsko hitrost,
ki je bila za tiste čase zavidljiva. Že na modelu se da to odlično spozna-
ti. Ladjedelec je s tem dosegel, da se je krma s kabino izravnala s pravil-
no izrabo balasta in vkrcanih ladijskih potrebščin. To je bila sicer ena od
karakteristik vseh tedanjih ladij. Pri korveti pa je bila – morda iz taktič-
nih razlogov – še poudarjena, verjetno zaradi manevrskih razlogov, kar
je bilo v Sredozemlju nujno potrebno zaradi piratov. Ladja ima dva krova,
tj. glavni in poveljniški, na prednjem in srednjem jamboru po eno latin-
sko jadro, na zadnjem – najmanjšem – jamboru pa križno jadro; s poseb-
nim drogom je na zadnji jambor privezan krmni flok. Ta tip korvete spada
v vrsto ladij, ki so jo poganjala jadra, za slabo vreme (bonaco) pa je imela
še 44 veslačev, ki so poganjali 22 vesel. Oborožena je bila s 36 topovi sre-
dnjega dometa, kar prav tako kaže na manevrske sposobnosti. Ker je mo-
delar pustil dno odprto, da se vidijo rebra, je skoraj gotovo, da sta bila iz-
delana dva taka modela, torej eden popoln, ali vsaj da je Gruber drugega
planiral. Model je bil verjetno narejen v letih 1777 in 1778.
Po letu izdelave sledi trgovska dvojambornica. Ladjica je izredno le-
pih linij, ob levem in desnem boku je ograjena z lično ograjo, s preprosti-
mi, vendar lepo izdelanimi stebrički. Okroglo zaključen premec poudarja
prednje stativo, ki se zaključi s podstavkom za poleno. Krmilo je odprto,
tj. nima posebne strehe, ki jo srečamo pri vojnih ladjah. Jadra so latinska
in imajo tako površino, ki ustreza celotnemu boku, kar je za ta tip jader
precej. Celotna notranjost, razen prostora ob krmi in premcu ter prosto-
ra za balast, je izkoriščena za skladišča. Ob krmi so prostori za mornarje,
na premcu pa prostori za kuhinjo in shrambo živil. V oboje vodi majhna
bocaporta (grotla), skladišče za tovor pa zapira 12 velikih bocaport. Po
grobi oceni gre za plovilo z 80 do 100 ton nosilnosti. Verjetno je bila lad-
62
bojne ladje Rihard Makovec je govoril med drugim tudi o nedokončanem
modelu. To pomeni, da so izdelovalci pustili dno odprto prav zaradi tega,
da bi učencem pokazali, kje bo nameščen balast, ki bo odločal o stabil-
nosti ladje. Drugi model fregate je bil dokončan. Oba sta bila trojambor-
nika s križnimi jadri, z okoli 50 do 60 topovi in v celoti dovršeno takela-
žo. Oba sta imela po eno poleno, sramotni steber in okrašeno, tj. rezljano
krmo. Modela sta bila gotovo izdelana v letih 1775 do 1777. Sledi zahtevni
model korvete, ki je ohranjen v Piranu. Na prvi pogled je to dokaj prepro-
sta ladja. Toda videz vara. Čeprav ima samo en krov, je njena konstrukcija
precej komplicirana. Nad krmilom močno nagnjena krma dokazuje, da je
bila večina balasta nameščena v zadnji polovici ladje in da se premec pri
plovbi ni ugrezal globoko. To je dalo ladji okretnost in manevrsko hitrost,
ki je bila za tiste čase zavidljiva. Že na modelu se da to odlično spozna-
ti. Ladjedelec je s tem dosegel, da se je krma s kabino izravnala s pravil-
no izrabo balasta in vkrcanih ladijskih potrebščin. To je bila sicer ena od
karakteristik vseh tedanjih ladij. Pri korveti pa je bila – morda iz taktič-
nih razlogov – še poudarjena, verjetno zaradi manevrskih razlogov, kar
je bilo v Sredozemlju nujno potrebno zaradi piratov. Ladja ima dva krova,
tj. glavni in poveljniški, na prednjem in srednjem jamboru po eno latin-
sko jadro, na zadnjem – najmanjšem – jamboru pa križno jadro; s poseb-
nim drogom je na zadnji jambor privezan krmni flok. Ta tip korvete spada
v vrsto ladij, ki so jo poganjala jadra, za slabo vreme (bonaco) pa je imela
še 44 veslačev, ki so poganjali 22 vesel. Oborožena je bila s 36 topovi sre-
dnjega dometa, kar prav tako kaže na manevrske sposobnosti. Ker je mo-
delar pustil dno odprto, da se vidijo rebra, je skoraj gotovo, da sta bila iz-
delana dva taka modela, torej eden popoln, ali vsaj da je Gruber drugega
planiral. Model je bil verjetno narejen v letih 1777 in 1778.
Po letu izdelave sledi trgovska dvojambornica. Ladjica je izredno le-
pih linij, ob levem in desnem boku je ograjena z lično ograjo, s preprosti-
mi, vendar lepo izdelanimi stebrički. Okroglo zaključen premec poudarja
prednje stativo, ki se zaključi s podstavkom za poleno. Krmilo je odprto,
tj. nima posebne strehe, ki jo srečamo pri vojnih ladjah. Jadra so latinska
in imajo tako površino, ki ustreza celotnemu boku, kar je za ta tip jader
precej. Celotna notranjost, razen prostora ob krmi in premcu ter prosto-
ra za balast, je izkoriščena za skladišča. Ob krmi so prostori za mornarje,
na premcu pa prostori za kuhinjo in shrambo živil. V oboje vodi majhna
bocaporta (grotla), skladišče za tovor pa zapira 12 velikih bocaport. Po
grobi oceni gre za plovilo z 80 do 100 ton nosilnosti. Verjetno je bila lad-
62
