Page 69 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
Predgovor
Ob tako pomembni obletnici, kot je petnajsta obletnica obstoja in razvo-
ja Splošne plovbe, slovenskega ladjarskega podjetja, ki je bilo ustanovlje-
no po drugi svetovni vojni s slovenskimi silami in slovenskim kapitalom,
je prav, da pogledamo, odkod naenkrat slovenske ladje na svetovnih oce-
anih, odkod ta razvoj, ki so ga le redki pričakovali. Zato se moramo vpra-
šati: Kako in na kakšni zgodovinski osnovi gradimo trgovsko mornarico?
Pred leti sem bil priča dolgim debatam in razgovorom, v katerih so
razni »strokovnjaki« navdušenim propagatorjem pomorstva dokazovali,
da Slovenci nimamo pomorskega kadra, da nimamo na morju nikakih iz-
kušenj in da nimamo pomorske tradicije. Vsako podjetje, ki bi bilo usta-
novljeno brez takšnih pogojev, bi moralo nujno propasti.
Tedaj smo vedeli o pomorski preteklosti našega naroda zelo malo. A
bilo je dovolj, da je v pravem trenutku navržen in pravilno prikazan do-
kument iz preteklosti lahko odločilno pomagal vsem tistim, ki so se bori-
li za to, da bi tudi gospodarsko izkoristili to malo okno v svet, ki smo si ga
priborili s tolikimi žrtvami, da bi kupili in poslali na svetovna morja več
ladij pod našo zastavo.
Slovenci nimamo pomorskega kadra! To neresnično trditev je bilo re-
lativno lahko pobiti. Pomorske šole v Bakru, Dubrovniku in Kotoru so v
stari Jugoslaviji vzgojile precejšnje število slovenskih navtikov in strojni-
kov. 20 odstotkov oficirskega kadra v vojni mornarici je bilo slovenskega.
Po vojni pa je nova pomorska šola v Piranu vzgojila nove kadre, ki že da-
nes uspešno nadomeščajo odslužene pomorščake in si pridobivajo v sve-
tu vse večje spoštovanje.
Slovenci nimamo pomorskih izkušenj! S to trditvijo je bilo dokaj tež-
je obračunati. Ladjarska podjetja, ki so upravljala s slovenskim kapitalom
pred prvo in pred drugo svetovno vojno, so upravljali v glavnem Hrvati,
Madžari in Italijani. Toda, ali ni bilo podobno s slovensko industrijo? Ali
nismo bili ob propadu stare Avstro-Ogrske na področju industrije v prav
takih razmerah, kakor smo jih našli na morju po drugi svetovni vojni? In
vendar, ko je slovenska industrija prišla pod slovensko vodstvo, ni pro-
padla; širila se je, postajala je močnejša, in zadovoljevala je potrebe naše-
ga in neredko tudi tujega tržišča. Enako je veljalo za trgovino, turizem,
69
Predgovor
Ob tako pomembni obletnici, kot je petnajsta obletnica obstoja in razvo-
ja Splošne plovbe, slovenskega ladjarskega podjetja, ki je bilo ustanovlje-
no po drugi svetovni vojni s slovenskimi silami in slovenskim kapitalom,
je prav, da pogledamo, odkod naenkrat slovenske ladje na svetovnih oce-
anih, odkod ta razvoj, ki so ga le redki pričakovali. Zato se moramo vpra-
šati: Kako in na kakšni zgodovinski osnovi gradimo trgovsko mornarico?
Pred leti sem bil priča dolgim debatam in razgovorom, v katerih so
razni »strokovnjaki« navdušenim propagatorjem pomorstva dokazovali,
da Slovenci nimamo pomorskega kadra, da nimamo na morju nikakih iz-
kušenj in da nimamo pomorske tradicije. Vsako podjetje, ki bi bilo usta-
novljeno brez takšnih pogojev, bi moralo nujno propasti.
Tedaj smo vedeli o pomorski preteklosti našega naroda zelo malo. A
bilo je dovolj, da je v pravem trenutku navržen in pravilno prikazan do-
kument iz preteklosti lahko odločilno pomagal vsem tistim, ki so se bori-
li za to, da bi tudi gospodarsko izkoristili to malo okno v svet, ki smo si ga
priborili s tolikimi žrtvami, da bi kupili in poslali na svetovna morja več
ladij pod našo zastavo.
Slovenci nimamo pomorskega kadra! To neresnično trditev je bilo re-
lativno lahko pobiti. Pomorske šole v Bakru, Dubrovniku in Kotoru so v
stari Jugoslaviji vzgojile precejšnje število slovenskih navtikov in strojni-
kov. 20 odstotkov oficirskega kadra v vojni mornarici je bilo slovenskega.
Po vojni pa je nova pomorska šola v Piranu vzgojila nove kadre, ki že da-
nes uspešno nadomeščajo odslužene pomorščake in si pridobivajo v sve-
tu vse večje spoštovanje.
Slovenci nimamo pomorskih izkušenj! S to trditvijo je bilo dokaj tež-
je obračunati. Ladjarska podjetja, ki so upravljala s slovenskim kapitalom
pred prvo in pred drugo svetovno vojno, so upravljali v glavnem Hrvati,
Madžari in Italijani. Toda, ali ni bilo podobno s slovensko industrijo? Ali
nismo bili ob propadu stare Avstro-Ogrske na področju industrije v prav
takih razmerah, kakor smo jih našli na morju po drugi svetovni vojni? In
vendar, ko je slovenska industrija prišla pod slovensko vodstvo, ni pro-
padla; širila se je, postajala je močnejša, in zadovoljevala je potrebe naše-
ga in neredko tudi tujega tržišča. Enako je veljalo za trgovino, turizem,
69
