Page 71 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
obrtništvo itd. Po drugi svetovni vojni pa se je ta razvoj še pospešil. Ali ni
bilo pričakovati, da bo podobno tudi s pomorstvom? Zakaj torej bojazen
zaradi pomanjkanja izkušenj? Ti argumenti so naposled obveljali.
Slovenci nimamo pomorske tradicije! Ta slogan je bilo najtežje raz-
biti. Da imamo precejšnjo tradicijo na morju, so vedeli le redki naši ljud-
je. Nekatere uspešne slovenske ladjarje so omenili naši pisatelji že v
prejšnjem stoletju. To pa ni dovolj. Treba je bilo šele ustvariti našo po-
morsko historiografijo, zgodovinsko načeti vprašanja, ki jih je zaslutil že
Josip Gruden v svoji Zgodovini slovenskega naroda, in dopolniti našo na-
rodno zgodovino z docela nepoznanimi poglavji. Tega težkega posla sta
se prva lotila dr. Ferdo Gestrin in dr. Jože Šorn z zelo zadovoljivimi re-
zultati. Po petnajstih letih dela imamo tudi na tem področju lepe uspehe.
Dela, ki so bila objavljena v raznih strokovnih revijah in zbornikih, dovolj
zgovorno pobijajo trditve nasprotnikov naših sedanjih posegov v svetov-
no pomorsko trgovino. S tem je bilo dokazano, da nam tudi tradicije ne
manjka, da smo – kljub tisočletni politični odrezanosti od obale – na mor-
ju doma prav tako kakor na kopnem. Geslo o popolni kontinentalnosti
našega naroda je politično geslo, ki so ga v zadnjih desetletjih našega tež-
kega boja za nacionalno neodvisnost ustvarili naši narodni nasprotniki v
stari Avstriji. To geslo pa se po krivdi nas samih s prepričanjem, da je res-
nično, izgovarja še danes.
Toda danes je že dokazano, da imamo, kljub težkim političnim raz-
meram v preteklosti, ne samo kader in izkušnje, temveč tudi zelo staro
tradicijo. Moremo torej reči, da je morje element, ki je prav tako naš ka-
kor drugih obmorskih in pomorskih narodov.
Ko se lotevam vprašanja slovenskih ladjarjev v preteklosti, tj. pred-
hodnikov našega sedanjega ladjarskega podjetja, mislim, da izražam mi-
sel vsega slovenskega obmorskega prebivalstva in velikega dela prebival-
stva kontinentalnega dela republike, če poudarim, da je treba naše okno
v svet še bolj izkoristiti in Splošni plovbi v Piranu omogočiti, da nadalju-
je in pospeši svoj razvoj. Moja skromna želja je, da bi temu namenu služil
tudi pričujoči zgodovinski pregled slovenskega ladjarstva.
Uvod
Opisati zgodovino slovenskega ladjarstva od začetka štiridesetih let prej-
šnjega stoletja do konca prve svetovne vojne bi bila hvaležna naloga za
večjo skupino raziskovalcev. Ker so ohranjeni viri po vseh arhivih vzhod-
ne in zahodne jadranske obale, je nemogoče, da bi posameznik zbral in
71
obrtništvo itd. Po drugi svetovni vojni pa se je ta razvoj še pospešil. Ali ni
bilo pričakovati, da bo podobno tudi s pomorstvom? Zakaj torej bojazen
zaradi pomanjkanja izkušenj? Ti argumenti so naposled obveljali.
Slovenci nimamo pomorske tradicije! Ta slogan je bilo najtežje raz-
biti. Da imamo precejšnjo tradicijo na morju, so vedeli le redki naši ljud-
je. Nekatere uspešne slovenske ladjarje so omenili naši pisatelji že v
prejšnjem stoletju. To pa ni dovolj. Treba je bilo šele ustvariti našo po-
morsko historiografijo, zgodovinsko načeti vprašanja, ki jih je zaslutil že
Josip Gruden v svoji Zgodovini slovenskega naroda, in dopolniti našo na-
rodno zgodovino z docela nepoznanimi poglavji. Tega težkega posla sta
se prva lotila dr. Ferdo Gestrin in dr. Jože Šorn z zelo zadovoljivimi re-
zultati. Po petnajstih letih dela imamo tudi na tem področju lepe uspehe.
Dela, ki so bila objavljena v raznih strokovnih revijah in zbornikih, dovolj
zgovorno pobijajo trditve nasprotnikov naših sedanjih posegov v svetov-
no pomorsko trgovino. S tem je bilo dokazano, da nam tudi tradicije ne
manjka, da smo – kljub tisočletni politični odrezanosti od obale – na mor-
ju doma prav tako kakor na kopnem. Geslo o popolni kontinentalnosti
našega naroda je politično geslo, ki so ga v zadnjih desetletjih našega tež-
kega boja za nacionalno neodvisnost ustvarili naši narodni nasprotniki v
stari Avstriji. To geslo pa se po krivdi nas samih s prepričanjem, da je res-
nično, izgovarja še danes.
Toda danes je že dokazano, da imamo, kljub težkim političnim raz-
meram v preteklosti, ne samo kader in izkušnje, temveč tudi zelo staro
tradicijo. Moremo torej reči, da je morje element, ki je prav tako naš ka-
kor drugih obmorskih in pomorskih narodov.
Ko se lotevam vprašanja slovenskih ladjarjev v preteklosti, tj. pred-
hodnikov našega sedanjega ladjarskega podjetja, mislim, da izražam mi-
sel vsega slovenskega obmorskega prebivalstva in velikega dela prebival-
stva kontinentalnega dela republike, če poudarim, da je treba naše okno
v svet še bolj izkoristiti in Splošni plovbi v Piranu omogočiti, da nadalju-
je in pospeši svoj razvoj. Moja skromna želja je, da bi temu namenu služil
tudi pričujoči zgodovinski pregled slovenskega ladjarstva.
Uvod
Opisati zgodovino slovenskega ladjarstva od začetka štiridesetih let prej-
šnjega stoletja do konca prve svetovne vojne bi bila hvaležna naloga za
večjo skupino raziskovalcev. Ker so ohranjeni viri po vseh arhivih vzhod-
ne in zahodne jadranske obale, je nemogoče, da bi posameznik zbral in
71
