Page 76 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
onemogočajo, so isti kot za starejša obdobja. Zato sem se odločil, da neko-
liko podrobneje obdelam že objavljene podatke in jih povežem s tistimi,
ki jih navajajo letopisi avstrijske pomorske vlade v Trstu med leti 1850 do
1913 ter letopisi madžarske pomorske vlade med leti 1890 in 1918. Podatki
so sicer nepopolni, vendar nam s pomočjo drugih dostopnih virov in li-
terature vsaj bežno prikažejo eno od poglavij naše narodne zgodovine, ki
so popolnoma neobdelana. Če bom s tem dosegel, da se bo za ta vpraša-
nja začel zanimati širši krog predvsem mladih raziskovalcev, ki bodo na-
črtno pregledali in obdelali pomorsko in ladjarsko dejavnost našega na-
roda, bo doseženo več, kot si morem zdaj želeti, kajti podatki, ki jih bom
navajal, kažejo, da so globlje raziskave potrebne in da smemo od njih pri-
čakovati nova razkritja.
Splošni podatki
Primorska mesta, predvsem Trst in Reka, so se v 19. stoletju zelo hitro
razvijala. Reka, ki na začetku 18. stoletja ni pomenila mnogo več kot dru-
ga manjša istrska mesta, je postala mesto z razvito industrijo, trgovino
in obrtjo. Tam se je razvijalo pomorstvo in ladjedelništvo, zbirali so se
poslovni krogi, ki so ves ta razvoj naglo usmerjali. Za Trst je treba reči,
da je postajal velemesto z vsemi prednostmi, ki jih je tak razvoj lahko
nudil prebivalcem. 19. stoletje je torej za razvoj Trsta in Reke pomeni-
lo prav toliko kot za razvoj velikih industrijskih središč v notranjosti av-
strijske države. Razvoj zunanje trgovine in trgovske mornarice, izboljša-
nje trgovskih cest v notranjost države, gradnja železnic, vse to je dajalo
velikanske možnosti za trgovsko povezavo najoddaljenejših državnih
pokrajin z morjem. Vse to pa je privabilo v primorska mesta veliko no-
vih prebivalcev. Ponavljal se je proces naseljevanja, ki ga je začel patent
Karla VI. o svobodni plovbi po Jadranu, le da je bilo naseljevanje obsež-
nejše in intenzivnejše. Novi prebivalci so prihajali z bližnjega slovenske-
ga Krasa in iz slovenske Istre, iz Vipavske in Soške doline, iz Brkinov in
Pivke, a tudi iz ožje Kranjske, s Štajerske in Koroške. Prihajali pa so tudi
iz Hrvaškega primorja in Istre, iz Dalmacije in Boke Kotorske ter iz glob-
ljega jugoslovanskega zaledja. Poleg italijanskega naselitvenega toka se
je v Trstu poznal slovenski naselitveni tok kot najpomembnejši. Nato je
bilo po številu največ Hrvatov. Kozmopolitski Trst pa je privlačeval tudi
Nemce in Madžare, marsikdaj pa tudi Grke in Francoze. Dinamični razvoj
obeh mest pa je zahteval smele in sposobne ljudi. Takšnih srečamo naj-
več med Hrvati, ne manjka pa jih tudi med Slovenci, ki so nemalokrat do-
76
onemogočajo, so isti kot za starejša obdobja. Zato sem se odločil, da neko-
liko podrobneje obdelam že objavljene podatke in jih povežem s tistimi,
ki jih navajajo letopisi avstrijske pomorske vlade v Trstu med leti 1850 do
1913 ter letopisi madžarske pomorske vlade med leti 1890 in 1918. Podatki
so sicer nepopolni, vendar nam s pomočjo drugih dostopnih virov in li-
terature vsaj bežno prikažejo eno od poglavij naše narodne zgodovine, ki
so popolnoma neobdelana. Če bom s tem dosegel, da se bo za ta vpraša-
nja začel zanimati širši krog predvsem mladih raziskovalcev, ki bodo na-
črtno pregledali in obdelali pomorsko in ladjarsko dejavnost našega na-
roda, bo doseženo več, kot si morem zdaj želeti, kajti podatki, ki jih bom
navajal, kažejo, da so globlje raziskave potrebne in da smemo od njih pri-
čakovati nova razkritja.
Splošni podatki
Primorska mesta, predvsem Trst in Reka, so se v 19. stoletju zelo hitro
razvijala. Reka, ki na začetku 18. stoletja ni pomenila mnogo več kot dru-
ga manjša istrska mesta, je postala mesto z razvito industrijo, trgovino
in obrtjo. Tam se je razvijalo pomorstvo in ladjedelništvo, zbirali so se
poslovni krogi, ki so ves ta razvoj naglo usmerjali. Za Trst je treba reči,
da je postajal velemesto z vsemi prednostmi, ki jih je tak razvoj lahko
nudil prebivalcem. 19. stoletje je torej za razvoj Trsta in Reke pomeni-
lo prav toliko kot za razvoj velikih industrijskih središč v notranjosti av-
strijske države. Razvoj zunanje trgovine in trgovske mornarice, izboljša-
nje trgovskih cest v notranjost države, gradnja železnic, vse to je dajalo
velikanske možnosti za trgovsko povezavo najoddaljenejših državnih
pokrajin z morjem. Vse to pa je privabilo v primorska mesta veliko no-
vih prebivalcev. Ponavljal se je proces naseljevanja, ki ga je začel patent
Karla VI. o svobodni plovbi po Jadranu, le da je bilo naseljevanje obsež-
nejše in intenzivnejše. Novi prebivalci so prihajali z bližnjega slovenske-
ga Krasa in iz slovenske Istre, iz Vipavske in Soške doline, iz Brkinov in
Pivke, a tudi iz ožje Kranjske, s Štajerske in Koroške. Prihajali pa so tudi
iz Hrvaškega primorja in Istre, iz Dalmacije in Boke Kotorske ter iz glob-
ljega jugoslovanskega zaledja. Poleg italijanskega naselitvenega toka se
je v Trstu poznal slovenski naselitveni tok kot najpomembnejši. Nato je
bilo po številu največ Hrvatov. Kozmopolitski Trst pa je privlačeval tudi
Nemce in Madžare, marsikdaj pa tudi Grke in Francoze. Dinamični razvoj
obeh mest pa je zahteval smele in sposobne ljudi. Takšnih srečamo naj-
več med Hrvati, ne manjka pa jih tudi med Slovenci, ki so nemalokrat do-
76
