Page 105 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
Preglednica 4.4 Struktura rente po gospostvih (Kras in Alpe, Goriška in Kranjska)
Gospostvo Denar Naturalije* Storitve/tlaka* Skupaj
Senožeče 1615 , , ,
Švarcenek 1618
Socerb 1620 , , ,
Devin 1637
Rihemberk 1624 , , ,
Vipava 1624
Tolmin 1633 , , ,
Povprečni delež
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
Opombe * Delno v denarju. Vrednosti v odstotkih. Predelava po Panjek (2011, 298).
koncu 15. stoletja (Bizjak 2018) tako kot tudi v 16. stoletju, ko bi lahko nara-
ščanje vrednosti pridelkov zaradi inflacije narekovalo drugačno izbiro, ter
kasneje. Navkljub razlikam med gospostvi so povprečni denarni dohodki
zemljiških gospodov znašali približno polovico njihove skupne vrednosti
(preglednica 4.4).
Do natančnih podatkov o tem je zaradi virov, ki so na razpolago, težko
priti. Tako v uradnih urbarjih kot komornih komisijskih povzetkih letni
dohodki posameznih gospostev namreč niso dosledno beleženi ali so pod-
cenjene pretvorbe dajatev v naravi v denarna plačila, kar je bil precej pogost
pojav. Celo delovne dolžnosti v okviru tlake so pretvarjali v plačila v denar-
ju, s čimer so se kmetje izognili delu za gospoda. Povzetek letnih dohodkov
gospostva Vipava iz leta 1624 npr. omenja, da je gospod uvedel nove obve-
znostni oranja, in sicer za štirinajst dni na leto, vendar so jih kmetje raje
odplačevali v denarju kot pa oddelali (Panjek 2011).
Opredeliti je mogoče dva glavna sklopa razlogov za znatni delež rent v
denarju. Prvi je ta, da je v zgodnjem novem veku vedno večji delež dohod-
ka zemljiških gospodov izviral iz njihovih javnih funkcij, ki so jih izvajali
na osnovi svojih zemljiških in sodnih pristojnosti, za kar so zviševali raz-
lične pristojbine, ki so se plačevale v denarju. Drugi je ta, da naraščajoči
delež kmečkih gospodinjstev z malo zemlje, kot so kajžarska, ni nudil pod-
lage, da bi od njih izterjali omembe vredne dajatve v naravi, saj njihova
letina ni bila zadostna. Podobno tudi številni kmetje, ki so sicer imeli večje
kmetije, niso bili samooskrbni, da bi se lahko preživljali le na osnovi svo-
jih pridelkov, ker so bile kmetije razdeljene in razdrobljene. Če bi gospodje
v takšnih razmerah zvišali naturalne dajatve čez določeno mejo, bi zlahka
porušili ekonomsko ravnotežje kmečkih gospodinjstev in posledično spod-
kopali plačilno sposobnost kmetov.
103
Preglednica 4.4 Struktura rente po gospostvih (Kras in Alpe, Goriška in Kranjska)
Gospostvo Denar Naturalije* Storitve/tlaka* Skupaj
Senožeče 1615 , , ,
Švarcenek 1618
Socerb 1620 , , ,
Devin 1637
Rihemberk 1624 , , ,
Vipava 1624
Tolmin 1633 , , ,
Povprečni delež
, , ,
, , ,
, , ,
, , ,
Opombe * Delno v denarju. Vrednosti v odstotkih. Predelava po Panjek (2011, 298).
koncu 15. stoletja (Bizjak 2018) tako kot tudi v 16. stoletju, ko bi lahko nara-
ščanje vrednosti pridelkov zaradi inflacije narekovalo drugačno izbiro, ter
kasneje. Navkljub razlikam med gospostvi so povprečni denarni dohodki
zemljiških gospodov znašali približno polovico njihove skupne vrednosti
(preglednica 4.4).
Do natančnih podatkov o tem je zaradi virov, ki so na razpolago, težko
priti. Tako v uradnih urbarjih kot komornih komisijskih povzetkih letni
dohodki posameznih gospostev namreč niso dosledno beleženi ali so pod-
cenjene pretvorbe dajatev v naravi v denarna plačila, kar je bil precej pogost
pojav. Celo delovne dolžnosti v okviru tlake so pretvarjali v plačila v denar-
ju, s čimer so se kmetje izognili delu za gospoda. Povzetek letnih dohodkov
gospostva Vipava iz leta 1624 npr. omenja, da je gospod uvedel nove obve-
znostni oranja, in sicer za štirinajst dni na leto, vendar so jih kmetje raje
odplačevali v denarju kot pa oddelali (Panjek 2011).
Opredeliti je mogoče dva glavna sklopa razlogov za znatni delež rent v
denarju. Prvi je ta, da je v zgodnjem novem veku vedno večji delež dohod-
ka zemljiških gospodov izviral iz njihovih javnih funkcij, ki so jih izvajali
na osnovi svojih zemljiških in sodnih pristojnosti, za kar so zviševali raz-
lične pristojbine, ki so se plačevale v denarju. Drugi je ta, da naraščajoči
delež kmečkih gospodinjstev z malo zemlje, kot so kajžarska, ni nudil pod-
lage, da bi od njih izterjali omembe vredne dajatve v naravi, saj njihova
letina ni bila zadostna. Podobno tudi številni kmetje, ki so sicer imeli večje
kmetije, niso bili samooskrbni, da bi se lahko preživljali le na osnovi svo-
jih pridelkov, ker so bile kmetije razdeljene in razdrobljene. Če bi gospodje
v takšnih razmerah zvišali naturalne dajatve čez določeno mejo, bi zlahka
porušili ekonomsko ravnotežje kmečkih gospodinjstev in posledično spod-
kopali plačilno sposobnost kmetov.
103
