Page 103 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
Preglednica 4.1 Število kmečkih gospodinjstev na hubah in kajžah, podložnih
gospostvu Rihemberk (Kras, grofija Goriška)
Kategorija Indeks*
Hube Uradne enote
Dejanska gospodinjstva
Kajže .
Gospodinjstva Skupaj
Delež kajž (v odstotkih) .
,
,
Opombe * 1502 = 100. Predelava po Panjek (2022a, 70).
meti kot proaktiven odziv podeželskega prebivalstva, ki je izkoristilo pri-
ložnosti, ki so se ponujale predvsem v tržnih dejavnostih (od vinogradni-
štva in živinoreje v primarnem sektorju do transporta v terciarnem). Na
istem območju Krasa se je isti mehanizem razkril v 18. stoletju, in sicer kot
odziv na vse večje priložnosti, ki jih je ponujalo novoustanovljeno prosto
pristanišče v Trstu: kmečko prebivalstvo se je povečevalo, vendar selektiv-
no, zlasti v vaseh, katerih ugodnejša lega je omogočala boljše izkoriščanje
potencialov. Poleg tega je bila ta demografska rast v veliki meri odvisna
od priseljencev iz bolj oddaljenega zaledja, torej ljudi, ki so se odločili za
selitev, da bi izrabili nove priložnosti (Kalc 2018).
Proces v smeri drobljenja kmečke posesti je mogoče zaznati tudi v Alpah,
kot na primer v gospostvu Bela Peč na Gorenjskem. Tudi če ne upoštevamo
krajev, enot in gospodinjstev, neposredno povezanih s fužinarstvom, ki jih
ni mogoče z gotovostjo povezati s kmečkim stanom, je imelo več hub po
dva ali tri solastnike (preglednica 4.2). Leta 1636 je bilo 17 hub takih, kjer
so bili solastniki bratje, in 20 takih, kjer solastniki niso bili bratje (61 ).
Nekatere od teh so vodili v solastništvu, mnoge pa so bile razdeljene na de-
jansko ločena gospodarstva. Tudi rutarske kmetije, ki so bile ustanovljene
v novejšem času z izsekavanjem gozdnih površin (nekakšne gozdne kajže),
so bile v solasti, večinoma bratov (posestniki z istim priimkom).
V alpskem prostoru je bila ponekod prisotna tudi drugačna ureditev, kot
je nedeljivost kmetij (hub) v gospostvu Škofja Loka na Gorenjskem. Toda
tudi v tem primeru lahko opazimo znatno rast števila gospodinjstev med
poznim srednjim vekom in sredino 18. stoletja. Medtem ko je število starih
(nedeljivih) hub skozi stoletja ostalo izredno stabilno, je širitev potekala z
ustanavljanjem novih posesti različnih dimenzij in kategorij: deležev hub,
kajž in gostačev (po padajočem vrstnem redu velikosti zemljiške posesti).
Te so v 18. stoletju predstavljale skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjstev
(preglednica 4.3). Le za okoli 30 odstotkov gospodinjstev, ki so živela na
101
Preglednica 4.1 Število kmečkih gospodinjstev na hubah in kajžah, podložnih
gospostvu Rihemberk (Kras, grofija Goriška)
Kategorija Indeks*
Hube Uradne enote
Dejanska gospodinjstva
Kajže .
Gospodinjstva Skupaj
Delež kajž (v odstotkih) .
,
,
Opombe * 1502 = 100. Predelava po Panjek (2022a, 70).
meti kot proaktiven odziv podeželskega prebivalstva, ki je izkoristilo pri-
ložnosti, ki so se ponujale predvsem v tržnih dejavnostih (od vinogradni-
štva in živinoreje v primarnem sektorju do transporta v terciarnem). Na
istem območju Krasa se je isti mehanizem razkril v 18. stoletju, in sicer kot
odziv na vse večje priložnosti, ki jih je ponujalo novoustanovljeno prosto
pristanišče v Trstu: kmečko prebivalstvo se je povečevalo, vendar selektiv-
no, zlasti v vaseh, katerih ugodnejša lega je omogočala boljše izkoriščanje
potencialov. Poleg tega je bila ta demografska rast v veliki meri odvisna
od priseljencev iz bolj oddaljenega zaledja, torej ljudi, ki so se odločili za
selitev, da bi izrabili nove priložnosti (Kalc 2018).
Proces v smeri drobljenja kmečke posesti je mogoče zaznati tudi v Alpah,
kot na primer v gospostvu Bela Peč na Gorenjskem. Tudi če ne upoštevamo
krajev, enot in gospodinjstev, neposredno povezanih s fužinarstvom, ki jih
ni mogoče z gotovostjo povezati s kmečkim stanom, je imelo več hub po
dva ali tri solastnike (preglednica 4.2). Leta 1636 je bilo 17 hub takih, kjer
so bili solastniki bratje, in 20 takih, kjer solastniki niso bili bratje (61 ).
Nekatere od teh so vodili v solastništvu, mnoge pa so bile razdeljene na de-
jansko ločena gospodarstva. Tudi rutarske kmetije, ki so bile ustanovljene
v novejšem času z izsekavanjem gozdnih površin (nekakšne gozdne kajže),
so bile v solasti, večinoma bratov (posestniki z istim priimkom).
V alpskem prostoru je bila ponekod prisotna tudi drugačna ureditev, kot
je nedeljivost kmetij (hub) v gospostvu Škofja Loka na Gorenjskem. Toda
tudi v tem primeru lahko opazimo znatno rast števila gospodinjstev med
poznim srednjim vekom in sredino 18. stoletja. Medtem ko je število starih
(nedeljivih) hub skozi stoletja ostalo izredno stabilno, je širitev potekala z
ustanavljanjem novih posesti različnih dimenzij in kategorij: deležev hub,
kajž in gostačev (po padajočem vrstnem redu velikosti zemljiške posesti).
Te so v 18. stoletju predstavljale skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjstev
(preglednica 4.3). Le za okoli 30 odstotkov gospodinjstev, ki so živela na
101
