Page 178 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178
s Beguš
Ti privilegiji so bili prebivalcem dolin podeljeni in tudi večkrat potrje-
ni s strani države iz dveh razlogov. Prvi razlog so bile meje z »Germanijo«
(beri: slovenske habsburške dežele). Nadzor nad njimi je postal njihova ob-
veznost in obenem dolžnost, s katero so se izkazali v ključnih trenutkih,
kot so bile vojne, bolezni in tihotapstvo. Drugi razlog sta bila »revščina« in
»pomanjkanje«, ki sta bila povezana z nerodovitnostjo območij hribovite-
ga sveta. Takšne razmere so bile sicer razširjene tudi drugje v hribovitem
in alpskem svetu ter tudi v neposredni soseščini Nadiških dolin, npr. na
beneški strani v Karniji in na Tolminskem na habsburški strani meje. Tu-
di raba istih izrazov je bila v tem času običajna pri opisu razmer zlasti na
hribovitem podeželju. Zaradi tega je po eni strani verodostojno sklepati,
da gre v tem primeru utemeljevanja podelitve privilegijev za retorični ar-
gument. Različni viri pa nam izkazujejo, da je navajanje »revščine« mogoče
deloma tudi resnično.
V pričujočem prispevku bo najprej predstavljen ekonomski sistem Na-
diških dolin, ki je slonel na agrarnih panogah in na številnih neagrarnih
dejavnostih, od katerih so kmetje pridobivali dodatne vire dohodka. V za-
ključku bo primer Nadiških dolin postavljen v kontekst integrirane kmečke
ekonomije in poskušali bomo ugotoviti, ali območje dolin lahko umestimo
med ostala območja predalpskega prostora, ki so se na enak ali podoben na-
čin in s podobnimi razlogi posluževala kombiniranja agrarnih ter neagrar-
nih dejavnosti.
Agrarno gospodarstvo Nadiških dolin in struktura posesti
Gospodarstvo Nadiških dolin je deloma slonelo na različnih agrarnih de-
javnostih. Na skoraj celotnem območju dolin so se prebivalci ukvarjali s
poljedelstvom, za katerega sta bila značilna razmeroma skromen obseg in
donos. O tem nam pričajo nekatere navedbe čedajskih proveditorjev že iz
16. in 17. stoletja. Leta 1599 je proveditor Marcello za območje Nadiških
dolin zapisal (Tagliaferri 1976, 40):
[»Sklavonija«] skoraj v celoti leži v hribovitem in visoko goratem ob-
močju [. . .] in je zato nerodovitna za žita in vino, vendar obilna z ži-
valmi zaradi prostranih pašnikov in količine sena, ki se tam pobira,
z živalmi in njihovimi pridelki, to so mlečni izdelki in sir, s katerimi
se prehranjujejo ti prebivalci, kot tudi s kostanjem, lešniki in drugimi
sadeži, ki jih je veliko skozi celotno leto.
Prebivalstvo v gorskem območju čedajskega teritorija po opisu Zorzija iz
176
Ti privilegiji so bili prebivalcem dolin podeljeni in tudi večkrat potrje-
ni s strani države iz dveh razlogov. Prvi razlog so bile meje z »Germanijo«
(beri: slovenske habsburške dežele). Nadzor nad njimi je postal njihova ob-
veznost in obenem dolžnost, s katero so se izkazali v ključnih trenutkih,
kot so bile vojne, bolezni in tihotapstvo. Drugi razlog sta bila »revščina« in
»pomanjkanje«, ki sta bila povezana z nerodovitnostjo območij hribovite-
ga sveta. Takšne razmere so bile sicer razširjene tudi drugje v hribovitem
in alpskem svetu ter tudi v neposredni soseščini Nadiških dolin, npr. na
beneški strani v Karniji in na Tolminskem na habsburški strani meje. Tu-
di raba istih izrazov je bila v tem času običajna pri opisu razmer zlasti na
hribovitem podeželju. Zaradi tega je po eni strani verodostojno sklepati,
da gre v tem primeru utemeljevanja podelitve privilegijev za retorični ar-
gument. Različni viri pa nam izkazujejo, da je navajanje »revščine« mogoče
deloma tudi resnično.
V pričujočem prispevku bo najprej predstavljen ekonomski sistem Na-
diških dolin, ki je slonel na agrarnih panogah in na številnih neagrarnih
dejavnostih, od katerih so kmetje pridobivali dodatne vire dohodka. V za-
ključku bo primer Nadiških dolin postavljen v kontekst integrirane kmečke
ekonomije in poskušali bomo ugotoviti, ali območje dolin lahko umestimo
med ostala območja predalpskega prostora, ki so se na enak ali podoben na-
čin in s podobnimi razlogi posluževala kombiniranja agrarnih ter neagrar-
nih dejavnosti.
Agrarno gospodarstvo Nadiških dolin in struktura posesti
Gospodarstvo Nadiških dolin je deloma slonelo na različnih agrarnih de-
javnostih. Na skoraj celotnem območju dolin so se prebivalci ukvarjali s
poljedelstvom, za katerega sta bila značilna razmeroma skromen obseg in
donos. O tem nam pričajo nekatere navedbe čedajskih proveditorjev že iz
16. in 17. stoletja. Leta 1599 je proveditor Marcello za območje Nadiških
dolin zapisal (Tagliaferri 1976, 40):
[»Sklavonija«] skoraj v celoti leži v hribovitem in visoko goratem ob-
močju [. . .] in je zato nerodovitna za žita in vino, vendar obilna z ži-
valmi zaradi prostranih pašnikov in količine sena, ki se tam pobira,
z živalmi in njihovimi pridelki, to so mlečni izdelki in sir, s katerimi
se prehranjujejo ti prebivalci, kot tudi s kostanjem, lešniki in drugimi
sadeži, ki jih je veliko skozi celotno leto.
Prebivalstvo v gorskem območju čedajskega teritorija po opisu Zorzija iz
176
