Page 180 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 180
s Beguš

Preglednica 7.1 Velikosti hub in število soposestnikov v Gorenjem Barnasu leta 1764

Ime hube Število soposestnikov Velikost*

Marino Blasin (Blažin)  ,
Urban Blasutigh (Blazutič)  ,
Simon Zurat
Huba Mlasigh (Mlasič)  ,
Andrej Comino (Jakomin)  ,
Luka Zanutigh (Zanutič)  ,
Jernej Coceanigh (Kocjanič)  ,
Kristjan Zuanigh (Zuanič)  ,
Marino Coren (Koren)  ,
Luka Zilii (Zili)  ,
Matija Petricigh (Petričič)  ,
Huba Blasiutigh, Colau, Muriach (Blazutič, Kolau, Muriak)  ,
Leonard Coren (Koren)  ,
Skupaj
 ,
† ,

Opombe * V hektarjih. † Nekateri soposestniki so imeli zemljišča na več hubah, 94 je šte-
vilo posameznih soposestnikov. Po Beguš (2018b, 222).

škem območju na habsburški strani. Kot pojasnjuje Bianco, je bila v Furla-
niji do 17. stoletja dajatev določena izvornemu posestniku in nato njegovim
dedičem. Sčasoma pa je možnost kmeta, »da prosto preda zemljišča svojim
dedičem, jih proda, zamenja ali najame kredit, za katerega jamči s pose-
dovanimi zemljišči, povzročila njihovo postopno delitev in drobitev hub in
pravdnih dajatev, dokler ni postalo stanje tako zapleteno in prepleteno, da
je že močno oteževalo izterjavo dajatev« (Bianco 2012, 215). Podobno lah-
ko predvidevamo tudi za Nadiške doline. Kot kaže primer hub v Gorenjem
Barnasu, kmetije glede na svojo majhnost in razdrobljenost obdelovalnih
površin niso mogle zagotavljati prehrambne samozadostnosti svojih obde-
lovalcev, pa čeprav je isti kmet posedoval več deležev različnih kmetij. Če
pri tem upoštevamo še neugodne naravne pogoje predalpskega sveta, lah-
ko predpostavljamo, da kmetje v Nadiških dolinah niso živeli izključno od
kmetijstva.

Poglejmo še dajatve, ki so jih posestniki oz. posamezne hube plačevale
samostanu. Samostan je fiksne dajatve določil že v 14. stoletju, plačevali
pa so jih v naravi in denarju na podlagi dednega zakupa. Skozi čas sta se
vrsta in količina dajatev polagoma spreminjali. V 18. stoletju, ko je posame-
zno hubo obdelovalo več soposestnikov, so dajatve vsakega posameznika
predstavljale delež od skupnih, fiksnih dajatev celotne hube. Preferenčni

178
   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185