Page 173 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
Izziv gorskih kmetij: integrirana kmečka ekonomija na Koroškem (16.–18. stoletje)
mesecih, ko ni bilo dela na poljih, kot sezonski delavci proizvajali oglje ter
prevažali in prodajali izdelke iz železa. S pospešenim razvojem omenjenih
dejavnosti so se tudi kmetje vse pogosteje odločali za ustanavljanje lastnih
kmetij z manj obdelovalne površine in hkrati za delo v tej industriji. V po-
vezavi s fužinarstvom in z rudarstvom je bila tudi pravica do izrabe gozda.
Slednji je bil izjemno pomemben in je ponujal priložnosti za dodaten zaslu-
žek. Kmetje so se v okviru gozdnih pravic ukvarjali s proizvodnjo oglja, pre-
vozom in splavarjenjem ter prodajo lesa in lesnih izdelkov. Poleg do sedaj
obravnavanih dejavnosti so se prebivalci Koroške ukvarjali še s trgovino,
tovorništvom, prevozništvom, tihotapstvom.
Že od začetka 16. stoletja so bili prisotni spori med mesti in kmečkimi
prebivalci glede obsega kmečke trgovine. Iz tega lahko sklepamo, da so se
koroški kmetje že od začetka novega veka ukvarjali s trgovino. Prevozni-
štvo in vzreja posebne tovorne živine sta bila še posebej razvita v pode-
želskih krajih južno od Beljaka ter Celovca in v Ziljski dolini. Trgovina se
je odvijala na relaciji sever–jug in obratno. V smeri proti južnim predelom
Habsburške monarhije (Kranjska in Primorje) ter Beneški republiki so pre-
važali in prodajali izdelke iz železa, les ter živino (govedo), nazaj na Koro-
ško pa so kmetje prinašali vino in morsko sol. Od konca 18. stoletja dalje
imamo podatke tudi o gostilniški dejavnosti, za katero so bile dobre cestne
povezave velikega pomena. Na takih kmetijah, ki so vzpostavile gostilni-
ško dejavnost, je hkrati potekala proizvodnja piva, značilna in razširjena
ravno na Koroškem.
V nekaterih predelih dežele je bila značilna nedeljivost kmetij, kar je po-
menilo, da so bili zemljiški kompleksi v lasti kmetov veliki, njihova oskr-
ba pa je zahtevala precej delovnih ljudi. Zaradi tega je bilo tu znatno večje
število kmečkih poslov, v literaturi pa so zabeležene tudi njihove plače v
Dravski dolini, ki so jih prejemali v 17. stoletju.
Tudi na prostoru Koroške, ki danes pripada Sloveniji, to je v Črni in
Selah, so se številni moški tekom novega veka zaposlovali v fužinarstvu,
oglarstvu in gozdarstvu. Kmečki posli na tem območju so pogosto delali
pri večjih kmetih, obrtnikih in gostilničarjih. Čeprav so imeli različne de-
lodajalce, so posli opravljali enako delo. Sem so spadali predvsem poljska
opravila in skrb za živino. Predvsem gorske kmetije so se ukvarjale, vsaj od
17. stoletja dalje, z živinorejo in gozdarstvom. Med tukajšnjim kmečkim
prebivalstvom je bila tkalska domača obrt razširjena vsaj od 17. stoletja da-
lje. Pomembneje za razvoj industrijske dejavnosti pa je, da so v tem času tu
začeli nastajati prvi rudniki in fužine. Zaposlovanje kmetov v teh dejavno-
stih se je sprva začelo kot sezonsko delo v tistem delu leta, ko poljedelstvo
171
mesecih, ko ni bilo dela na poljih, kot sezonski delavci proizvajali oglje ter
prevažali in prodajali izdelke iz železa. S pospešenim razvojem omenjenih
dejavnosti so se tudi kmetje vse pogosteje odločali za ustanavljanje lastnih
kmetij z manj obdelovalne površine in hkrati za delo v tej industriji. V po-
vezavi s fužinarstvom in z rudarstvom je bila tudi pravica do izrabe gozda.
Slednji je bil izjemno pomemben in je ponujal priložnosti za dodaten zaslu-
žek. Kmetje so se v okviru gozdnih pravic ukvarjali s proizvodnjo oglja, pre-
vozom in splavarjenjem ter prodajo lesa in lesnih izdelkov. Poleg do sedaj
obravnavanih dejavnosti so se prebivalci Koroške ukvarjali še s trgovino,
tovorništvom, prevozništvom, tihotapstvom.
Že od začetka 16. stoletja so bili prisotni spori med mesti in kmečkimi
prebivalci glede obsega kmečke trgovine. Iz tega lahko sklepamo, da so se
koroški kmetje že od začetka novega veka ukvarjali s trgovino. Prevozni-
štvo in vzreja posebne tovorne živine sta bila še posebej razvita v pode-
želskih krajih južno od Beljaka ter Celovca in v Ziljski dolini. Trgovina se
je odvijala na relaciji sever–jug in obratno. V smeri proti južnim predelom
Habsburške monarhije (Kranjska in Primorje) ter Beneški republiki so pre-
važali in prodajali izdelke iz železa, les ter živino (govedo), nazaj na Koro-
ško pa so kmetje prinašali vino in morsko sol. Od konca 18. stoletja dalje
imamo podatke tudi o gostilniški dejavnosti, za katero so bile dobre cestne
povezave velikega pomena. Na takih kmetijah, ki so vzpostavile gostilni-
ško dejavnost, je hkrati potekala proizvodnja piva, značilna in razširjena
ravno na Koroškem.
V nekaterih predelih dežele je bila značilna nedeljivost kmetij, kar je po-
menilo, da so bili zemljiški kompleksi v lasti kmetov veliki, njihova oskr-
ba pa je zahtevala precej delovnih ljudi. Zaradi tega je bilo tu znatno večje
število kmečkih poslov, v literaturi pa so zabeležene tudi njihove plače v
Dravski dolini, ki so jih prejemali v 17. stoletju.
Tudi na prostoru Koroške, ki danes pripada Sloveniji, to je v Črni in
Selah, so se številni moški tekom novega veka zaposlovali v fužinarstvu,
oglarstvu in gozdarstvu. Kmečki posli na tem območju so pogosto delali
pri večjih kmetih, obrtnikih in gostilničarjih. Čeprav so imeli različne de-
lodajalce, so posli opravljali enako delo. Sem so spadali predvsem poljska
opravila in skrb za živino. Predvsem gorske kmetije so se ukvarjale, vsaj od
17. stoletja dalje, z živinorejo in gozdarstvom. Med tukajšnjim kmečkim
prebivalstvom je bila tkalska domača obrt razširjena vsaj od 17. stoletja da-
lje. Pomembneje za razvoj industrijske dejavnosti pa je, da so v tem času tu
začeli nastajati prvi rudniki in fužine. Zaposlovanje kmetov v teh dejavno-
stih se je sprva začelo kot sezonsko delo v tistem delu leta, ko poljedelstvo
171
