Page 181 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
Daljni zahod: integrirana kmečka ekonomija v Beneški Sloveniji (16.–18. stoletje)
prejemek samostana v naravi je ves čas predstavljala pšenica, poleg nje pa
se najpogosteje pojavljajo še kokoši, piščanci, kozlički in jajca. Leta 1764 je
tako pšenica skupaj z ostalimi dajatvami v naravi predstavljala v povpre-
čju približno 80 denarne vrednosti celotne fevdalne rente vseh trinajstih
hub, preostalih 20 pa so predstavljale denarne dajatve.
V slovenskem zgodovinopisju je obseg denarnih dajatev razumljen kot
pokazatelj vključevanja kmečkega prebivalstva v tržne dejavnosti. Plačeva-
nje rente v denarju je bilo posledica teženj zemljiških gospodov po pretvar-
janju naravnih dajatev v denarne. Ta pojav je obravnavan v sklopu procesa
komercializacije zemljiškega gospostva, v okviru katerega so težnje zemlji-
ških gospodov po plačevanju dajatev v denarju po Gestrinovem mnenju
kmete »silile« v vključevanje v trgovske posle (1973a, 73–74). V beneški Fur-
laniji je bila sicer prevladujoča stvarnost drugačna kot v večini slovenskega
prostora, saj so se zemljiški gospodje usmerjali v pridelavo bolj tržnih pri-
delkov na svojih gospostvih. To so dosegli s spreminjanjem zakupnih raz-
merij iz dolgoročnih zajmov, ki so predvidevali nespremenljivost zakupnin
in ovirali povečevanje rente, v kratkoročne pogodbe, ki so omogočale spre-
minjanje dajatev ter večjo agrarno donosnost (Bianco 2011) in jih poznamo
pod skupno oznako »kolonat«.
Neagrarne in tržne dejavnosti
Oglejmo si v nadaljevanju, katerih neagrarnih dejavnosti so se kmetje v
Nadiških dolinah posluževali in zakaj. Posebej zanimiv in poveden vir o
neagrarnih dejavnostih v Nadiških dolinah je zemljevid iz leta 1751 avtorja
Janeza Batista Damianija. Ta upodablja vasi landarske in merške doline ter
»skupnosti« Dreka, ki je imela z vidika sodne ureditve poseben status.³ Po-
leg naselij so posebej označene še reke, objekti in prelaz Podbonesec. Pod
izrisom dolin so našteti izrisane vasi, število hiš v vaseh ter kratki zapisi
o ekonomskih dejavnostih, ki so se tam izvajale (preglednica 7.2). Predvi-
devamo lahko, da je avtor zemljevida vsaki vasi pripisal najznačilnejšo go-
spodarsko panogo, s katero se je ukvarjala večina njenih prebivalcev. To po-
meni, da navedene dejavnosti niso bile nujno izključne in edine dejavnosti,
s katerimi so se prebivalci vasi preživljali, so pa bile prevladujoče oziroma
glavne.
Iz zapisov panog na Damianijevem zemljevidu je razvidno, da so se v
nižinskih kot tudi pobočnih predelih prebivalci večinoma ukvarjali s po-
³ Več o tem glej v Beguš (2015, 58–62). Kopija zemljevida je objavljena tudi v Beguš (2018b,
226–227).
179
prejemek samostana v naravi je ves čas predstavljala pšenica, poleg nje pa
se najpogosteje pojavljajo še kokoši, piščanci, kozlički in jajca. Leta 1764 je
tako pšenica skupaj z ostalimi dajatvami v naravi predstavljala v povpre-
čju približno 80 denarne vrednosti celotne fevdalne rente vseh trinajstih
hub, preostalih 20 pa so predstavljale denarne dajatve.
V slovenskem zgodovinopisju je obseg denarnih dajatev razumljen kot
pokazatelj vključevanja kmečkega prebivalstva v tržne dejavnosti. Plačeva-
nje rente v denarju je bilo posledica teženj zemljiških gospodov po pretvar-
janju naravnih dajatev v denarne. Ta pojav je obravnavan v sklopu procesa
komercializacije zemljiškega gospostva, v okviru katerega so težnje zemlji-
ških gospodov po plačevanju dajatev v denarju po Gestrinovem mnenju
kmete »silile« v vključevanje v trgovske posle (1973a, 73–74). V beneški Fur-
laniji je bila sicer prevladujoča stvarnost drugačna kot v večini slovenskega
prostora, saj so se zemljiški gospodje usmerjali v pridelavo bolj tržnih pri-
delkov na svojih gospostvih. To so dosegli s spreminjanjem zakupnih raz-
merij iz dolgoročnih zajmov, ki so predvidevali nespremenljivost zakupnin
in ovirali povečevanje rente, v kratkoročne pogodbe, ki so omogočale spre-
minjanje dajatev ter večjo agrarno donosnost (Bianco 2011) in jih poznamo
pod skupno oznako »kolonat«.
Neagrarne in tržne dejavnosti
Oglejmo si v nadaljevanju, katerih neagrarnih dejavnosti so se kmetje v
Nadiških dolinah posluževali in zakaj. Posebej zanimiv in poveden vir o
neagrarnih dejavnostih v Nadiških dolinah je zemljevid iz leta 1751 avtorja
Janeza Batista Damianija. Ta upodablja vasi landarske in merške doline ter
»skupnosti« Dreka, ki je imela z vidika sodne ureditve poseben status.³ Po-
leg naselij so posebej označene še reke, objekti in prelaz Podbonesec. Pod
izrisom dolin so našteti izrisane vasi, število hiš v vaseh ter kratki zapisi
o ekonomskih dejavnostih, ki so se tam izvajale (preglednica 7.2). Predvi-
devamo lahko, da je avtor zemljevida vsaki vasi pripisal najznačilnejšo go-
spodarsko panogo, s katero se je ukvarjala večina njenih prebivalcev. To po-
meni, da navedene dejavnosti niso bile nujno izključne in edine dejavnosti,
s katerimi so se prebivalci vasi preživljali, so pa bile prevladujoče oziroma
glavne.
Iz zapisov panog na Damianijevem zemljevidu je razvidno, da so se v
nižinskih kot tudi pobočnih predelih prebivalci večinoma ukvarjali s po-
³ Več o tem glej v Beguš (2015, 58–62). Kopija zemljevida je objavljena tudi v Beguš (2018b,
226–227).
179
