Page 182 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
s Beguš
ljedelstvom in/ali z živinorejo. Na teh območjih so zemljišča označena kot
»odlična« ali »dobra« za pridelovanje žita in vina. V vaseh oziroma skupno-
stih Polava in Dreka so se prebivalci ukvarjali tudi s pridelavo sadja. Na teh
območjih je torej prevladovala agrarna dejavnost. V krajih v bližini regio-
nalne ceste ter v hribovitih in obmejnih območjih pa so se po zapisih na
zemljevidu sodeč prebivalci ukvarjali s kmetijstvom, z neagrarnimi dejav-
nostmi ter živinorejo. Najpogosteje se omenja trgovina z živino in lesom,
ki so ga prodajali v Videm. V vaseh Perati, Trčmun in Gorenji Barnas je bila
razširjena prodaja sira, v Trčmunu je posebej zapisana še izdelava masti.
Trgovsko dejavnost je omogočala cestna povezava skozi Nadiške doline od
Čedada do Kobarida in dalje proti Bovcu oziroma v obratni smeri proti Fur-
lanski nižini, po kateri je potekala tudi trgovina na daljše razdalje. V vaseh
v najvišje ležečih predelih, kjer glede na rabo tal in nadmorsko višino po-
ljedelstvo ni dobro uspevalo, je med agrarnimi dejavnostmi prevladovala
živinoreja, na zemljevidu pa sta med neagrarnimi dejavnostmi največkrat
omenjeni predvsem trgovina in obrtna dejavnost, vezani pretežno na les.
V vasi Ložec so se na primer vaščani ukvarjali s trgovino in si, kot je Da-
miani pripisal k zemljevidu, »prizadevali z izdelovanjem lopat, pezenalov
(mernikov) itd. in drugih lesenih orodij«, v Matajurju so prav tako izdelo-
vali orodje iz lesa, v Gorenjem in Dolenjem Mersinu pa so se ukvarjali z
drvarjenjem ter lesarstvom.
Zemljevid tako slikovito in hkrati shematično prikazuje osnovne pote-
ze kmečke ekonomije v Nadiških dolinah sredi 18. stoletja. Povedni pa so
tudi drugi viri, nastali sicer v začetku 19. stoletja, iz katerih lahko iden-
tificiramo tiste vrste neagrarnih dejavnosti, za katere sklepamo, da so se
razvile vsaj že v stoletju poprej. Tako npr. videmski geodet in javni izvede-
nec Rota leta 1807 na območju dolin, ki so bile takrat del Italijanskega kra-
ljestva, omenja »odlične pašnike«, na katerih se pasejo voli, koze in ovce,
od katerih pridobivajo mleko za izdelovanje »dobrih sirov« in volne. Poleg
kvalitetnih pašnikov je tu zemlja dajala tudi »okusno sadje«, kot so ribez,
maline in jagode, ki je drugod zaželeno na »razkošnih mizah bogatašev«,
v dolinah pa so se z njim pasle koze. Z omenjenim sadjem so po njegovih
pričevanjih veliko trgovali vse do Trsta. Poleg žita in sadja Rota omenja še
pridelavo »odličnega vina imenovanega rebula«, seno, »izdelke živalskega
izvora, lesarstvo in oglarstvo«, ki so prebivalcem zagotavljali preživetje (Bi-
anco 2003b, 124–125). Tu je treba opozoriti, da interpretacije v zapisu Rote
niso skladne z interpretacijami v franciscejskem katastru oz. statističnem
popisu iz istega leta. Slednji na primer za večino takratnih občin navaja,
da primanjkuje določenih žitaric in živine oziroma kmetijstvo nasploh ni
180
ljedelstvom in/ali z živinorejo. Na teh območjih so zemljišča označena kot
»odlična« ali »dobra« za pridelovanje žita in vina. V vaseh oziroma skupno-
stih Polava in Dreka so se prebivalci ukvarjali tudi s pridelavo sadja. Na teh
območjih je torej prevladovala agrarna dejavnost. V krajih v bližini regio-
nalne ceste ter v hribovitih in obmejnih območjih pa so se po zapisih na
zemljevidu sodeč prebivalci ukvarjali s kmetijstvom, z neagrarnimi dejav-
nostmi ter živinorejo. Najpogosteje se omenja trgovina z živino in lesom,
ki so ga prodajali v Videm. V vaseh Perati, Trčmun in Gorenji Barnas je bila
razširjena prodaja sira, v Trčmunu je posebej zapisana še izdelava masti.
Trgovsko dejavnost je omogočala cestna povezava skozi Nadiške doline od
Čedada do Kobarida in dalje proti Bovcu oziroma v obratni smeri proti Fur-
lanski nižini, po kateri je potekala tudi trgovina na daljše razdalje. V vaseh
v najvišje ležečih predelih, kjer glede na rabo tal in nadmorsko višino po-
ljedelstvo ni dobro uspevalo, je med agrarnimi dejavnostmi prevladovala
živinoreja, na zemljevidu pa sta med neagrarnimi dejavnostmi največkrat
omenjeni predvsem trgovina in obrtna dejavnost, vezani pretežno na les.
V vasi Ložec so se na primer vaščani ukvarjali s trgovino in si, kot je Da-
miani pripisal k zemljevidu, »prizadevali z izdelovanjem lopat, pezenalov
(mernikov) itd. in drugih lesenih orodij«, v Matajurju so prav tako izdelo-
vali orodje iz lesa, v Gorenjem in Dolenjem Mersinu pa so se ukvarjali z
drvarjenjem ter lesarstvom.
Zemljevid tako slikovito in hkrati shematično prikazuje osnovne pote-
ze kmečke ekonomije v Nadiških dolinah sredi 18. stoletja. Povedni pa so
tudi drugi viri, nastali sicer v začetku 19. stoletja, iz katerih lahko iden-
tificiramo tiste vrste neagrarnih dejavnosti, za katere sklepamo, da so se
razvile vsaj že v stoletju poprej. Tako npr. videmski geodet in javni izvede-
nec Rota leta 1807 na območju dolin, ki so bile takrat del Italijanskega kra-
ljestva, omenja »odlične pašnike«, na katerih se pasejo voli, koze in ovce,
od katerih pridobivajo mleko za izdelovanje »dobrih sirov« in volne. Poleg
kvalitetnih pašnikov je tu zemlja dajala tudi »okusno sadje«, kot so ribez,
maline in jagode, ki je drugod zaželeno na »razkošnih mizah bogatašev«,
v dolinah pa so se z njim pasle koze. Z omenjenim sadjem so po njegovih
pričevanjih veliko trgovali vse do Trsta. Poleg žita in sadja Rota omenja še
pridelavo »odličnega vina imenovanega rebula«, seno, »izdelke živalskega
izvora, lesarstvo in oglarstvo«, ki so prebivalcem zagotavljali preživetje (Bi-
anco 2003b, 124–125). Tu je treba opozoriti, da interpretacije v zapisu Rote
niso skladne z interpretacijami v franciscejskem katastru oz. statističnem
popisu iz istega leta. Slednji na primer za večino takratnih občin navaja,
da primanjkuje določenih žitaric in živine oziroma kmetijstvo nasploh ni
180
