Page 177 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 177
7
Daljni zahod: integrirana kmečka ekonomija
v Beneški Sloveniji (16.–18. stoletje)
Ines Beguš
Goriški muzej in Univerza na Primorskem
V tem poglavju se osredotočamo na Nadiške doline, ki so tvorile del ob-
močja, ki ga razumemo pod skupnim poimenovanjem Beneška Slovenija.¹
Nadiške doline so imele v času Beneške republike svojevrstno upravno in
sodno ureditev ter posebne privilegije, ki so bili za gospodarstvo dolin izre-
dnega pomena, saj so po svoji vsebini predvidevali med drugim tudi davč-
ne olajšave. Beneška republika je že od priključitve čedajskega območja in
z njim Nadiških dolin v 15. stoletju potrjevala ter podeljevala določene pri-
vilegije, s katerimi je prebivalce dolin oproščala plačevanja davkov in jim
s tem omogočala vključevanje v neagrarne dejavnosti. Ti privilegiji so na-
mreč zadevali tista področja, ki so predstavljala pomemben vir dohodka
prebivalcem Nadiških dolin. Med njimi omenimo oprostitev od plačevanja
mitnin na prehod živine skozi mesto Čedad, plačevanja daca na meso, da-
ca na mletje, daca na uvoženo vino ter davka na prodan kruh (Beguš 2015,
79–85). Država se je torej zavedala, da se kmetje v Nadiških dolinah poslu-
žujejo neagrarnih dejavnosti. To pa ne pomeni, da ni skušala imeti nadzora
nad gospodarskimi dejavnosti na svojem teritoriju, ravno obratno. Z uva-
janjem monopolov, na primer glede prodaje tobaka, organiziranjem poli-
cijskih enot ter s postavljanjem strogih kazni je Beneška republika skušala
omejiti oziroma odpraviti nezakonito trgovino, ki je bila v Furlaniji in gor-
skih območjih nasploh precej razmahnjena (Berengo 1956, 121–126; Bianco
1990). V primeru Nadiških dolin so bili davčni privilegiji omejeni pretežno
na lokalno ekonomijo. Za prebivalce dolin so bile te posebne pravice in tudi
samoupravne pristojnosti izrednega pomena, republika pa si je na ta način
zagotavljala lojalnost prebivalcev dolin in varovanje obmejnega območja s
habsburškimi deželami.
¹ To poglavje je prilagojena in posodobljena različica besedila v Beguš (2018b), kjer so nave-
deni tudi arhivski viri.
175
Daljni zahod: integrirana kmečka ekonomija
v Beneški Sloveniji (16.–18. stoletje)
Ines Beguš
Goriški muzej in Univerza na Primorskem
V tem poglavju se osredotočamo na Nadiške doline, ki so tvorile del ob-
močja, ki ga razumemo pod skupnim poimenovanjem Beneška Slovenija.¹
Nadiške doline so imele v času Beneške republike svojevrstno upravno in
sodno ureditev ter posebne privilegije, ki so bili za gospodarstvo dolin izre-
dnega pomena, saj so po svoji vsebini predvidevali med drugim tudi davč-
ne olajšave. Beneška republika je že od priključitve čedajskega območja in
z njim Nadiških dolin v 15. stoletju potrjevala ter podeljevala določene pri-
vilegije, s katerimi je prebivalce dolin oproščala plačevanja davkov in jim
s tem omogočala vključevanje v neagrarne dejavnosti. Ti privilegiji so na-
mreč zadevali tista področja, ki so predstavljala pomemben vir dohodka
prebivalcem Nadiških dolin. Med njimi omenimo oprostitev od plačevanja
mitnin na prehod živine skozi mesto Čedad, plačevanja daca na meso, da-
ca na mletje, daca na uvoženo vino ter davka na prodan kruh (Beguš 2015,
79–85). Država se je torej zavedala, da se kmetje v Nadiških dolinah poslu-
žujejo neagrarnih dejavnosti. To pa ne pomeni, da ni skušala imeti nadzora
nad gospodarskimi dejavnosti na svojem teritoriju, ravno obratno. Z uva-
janjem monopolov, na primer glede prodaje tobaka, organiziranjem poli-
cijskih enot ter s postavljanjem strogih kazni je Beneška republika skušala
omejiti oziroma odpraviti nezakonito trgovino, ki je bila v Furlaniji in gor-
skih območjih nasploh precej razmahnjena (Berengo 1956, 121–126; Bianco
1990). V primeru Nadiških dolin so bili davčni privilegiji omejeni pretežno
na lokalno ekonomijo. Za prebivalce dolin so bile te posebne pravice in tudi
samoupravne pristojnosti izrednega pomena, republika pa si je na ta način
zagotavljala lojalnost prebivalcev dolin in varovanje obmejnega območja s
habsburškimi deželami.
¹ To poglavje je prilagojena in posodobljena različica besedila v Beguš (2018b), kjer so nave-
deni tudi arhivski viri.
175
