Page 19 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
kot odgovor na rast prebivalstva. Med industrijsko in demografsko
rastjo je obstajala medsebojna in stalna interakcija.
To pa ni bilo brez posledic. Na eni strani so bile »regije protoindustriali-
zacije hkrati tiste, kjer je bila demografska rast najhitrejša«, vendar pa, rav-
no zaradi tega, »na splošno industrializacije podeželja ni spremljalo traj-
no izboljšanje življenjskega standarda kmetov, vključenih vanjo« (Mendels
1972, 252). Kot je Mendels (1975, 203) sklenil svoj esej o Flandriji, »pro-
toindustrija ni le omogočila rasti prebivalstva, ampak jo je tudi aktivno
spodbujala. Vloga domače industrije je bila torej perverzna v smislu, da
je ohranjala turobne pritiske, ki so izvorno povzročili njen prodor na po-
deželje«.
Kmalu zatem so Peter Kriedte, Hans Medick in Jurgen Schlumbohm ob-
javili svojo različico koncepta (1977). Njihovo delo je pripeljalo do tega, da
je protoindustrija postala abstraktnejši model, ki se je med drugim moč-
no opiral na kmečko družinsko ekonomijo, izposojeno od Aleksandra Vasi-
ljeviča Čajanova (Thorner, Kerblay in Smith 1966). Kriedte je poudaril, da
zmožnosti kmečkega aktiviranja v protoindustriji nista določali le inten-
zivnost in dolžina kmetijskega dela, ki je bilo potrebno v različnih agrar-
nih sistemih, temveč tudi lastniška razmerja do zemlje. Tako so bili po
njegovem mnenju mali in revni kmečki lastniki glavni kandidati za pro-
toindustrijsko delo. V nemški in slovanski Evropi vzhodno od Labe pa naj
bi prosti čas ter energijo kmetov porabljali veleposestniki v obliki prisil-
nega izkoriščanja delovne sile v sistemu drugega tlačanstva,¹ razen če so
tlako spremenili v denarno plačilo. Le v slednjem primeru je bila proto-
industrija mogoča tudi v srednji in vzhodni Evropi. Po mnenju Kriedteja,
Medicka in Schlumbohma protoindustrializacija ne predstavlja prve, kot
pri Mendelsu, temveč drugo fazo prehoda v moderno industrializacijo, saj
so prvo fazo videli v popuščanju fevdalnega pritiska (kar naj se ne bi zgodi-
lo na vzhodu). Zanje je bila to oblika razvoja podeželja, v kateri je kmečko
prebivalstvo, večinoma ali v celoti, živelo od industrijske proizvodnje za
zunanje trge. Ta je bila organizirana na dva kronološko zaporedna načina:
najprej v obliki Kaufsystema (angl. domestic system), v katerem so proizvo-
dna sredstva pripadala proizvajalcem (kmetom), trženje pa je v bilo rokah
trgovcev, kasneje pa v obliki Verlagssystema (angl. putting-out system), v ka-
terem so podjetniki – trgovci dobavljali proizvodna sredstva (surovine in
¹ Angleško second serfdom, slovensko tudi druga nesvoboda oz. nevoljništvo (Vilfan 1980b,
341).
17
kot odgovor na rast prebivalstva. Med industrijsko in demografsko
rastjo je obstajala medsebojna in stalna interakcija.
To pa ni bilo brez posledic. Na eni strani so bile »regije protoindustriali-
zacije hkrati tiste, kjer je bila demografska rast najhitrejša«, vendar pa, rav-
no zaradi tega, »na splošno industrializacije podeželja ni spremljalo traj-
no izboljšanje življenjskega standarda kmetov, vključenih vanjo« (Mendels
1972, 252). Kot je Mendels (1975, 203) sklenil svoj esej o Flandriji, »pro-
toindustrija ni le omogočila rasti prebivalstva, ampak jo je tudi aktivno
spodbujala. Vloga domače industrije je bila torej perverzna v smislu, da
je ohranjala turobne pritiske, ki so izvorno povzročili njen prodor na po-
deželje«.
Kmalu zatem so Peter Kriedte, Hans Medick in Jurgen Schlumbohm ob-
javili svojo različico koncepta (1977). Njihovo delo je pripeljalo do tega, da
je protoindustrija postala abstraktnejši model, ki se je med drugim moč-
no opiral na kmečko družinsko ekonomijo, izposojeno od Aleksandra Vasi-
ljeviča Čajanova (Thorner, Kerblay in Smith 1966). Kriedte je poudaril, da
zmožnosti kmečkega aktiviranja v protoindustriji nista določali le inten-
zivnost in dolžina kmetijskega dela, ki je bilo potrebno v različnih agrar-
nih sistemih, temveč tudi lastniška razmerja do zemlje. Tako so bili po
njegovem mnenju mali in revni kmečki lastniki glavni kandidati za pro-
toindustrijsko delo. V nemški in slovanski Evropi vzhodno od Labe pa naj
bi prosti čas ter energijo kmetov porabljali veleposestniki v obliki prisil-
nega izkoriščanja delovne sile v sistemu drugega tlačanstva,¹ razen če so
tlako spremenili v denarno plačilo. Le v slednjem primeru je bila proto-
industrija mogoča tudi v srednji in vzhodni Evropi. Po mnenju Kriedteja,
Medicka in Schlumbohma protoindustrializacija ne predstavlja prve, kot
pri Mendelsu, temveč drugo fazo prehoda v moderno industrializacijo, saj
so prvo fazo videli v popuščanju fevdalnega pritiska (kar naj se ne bi zgodi-
lo na vzhodu). Zanje je bila to oblika razvoja podeželja, v kateri je kmečko
prebivalstvo, večinoma ali v celoti, živelo od industrijske proizvodnje za
zunanje trge. Ta je bila organizirana na dva kronološko zaporedna načina:
najprej v obliki Kaufsystema (angl. domestic system), v katerem so proizvo-
dna sredstva pripadala proizvajalcem (kmetom), trženje pa je v bilo rokah
trgovcev, kasneje pa v obliki Verlagssystema (angl. putting-out system), v ka-
terem so podjetniki – trgovci dobavljali proizvodna sredstva (surovine in
¹ Angleško second serfdom, slovensko tudi druga nesvoboda oz. nevoljništvo (Vilfan 1980b,
341).
17
