Page 20 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
eksander Panjek
včasih orodja).² Po njihovem mnenju je bila največja verjetnost, da bi se
protoindustrija prijela v hribovitem svetu, kjer ni bilo ugodnih pogojev za
kmetovanje (Kriedte, Medick in Schlumbohm 1981).
V desetletju je koncept protoindustrije osvojil Evropo in tudi kasneje je
bilo izvedenih nešteto mikro in makro raziskav, ki so na zgodovinsko stvar-
nost pogledale v luči novega koncepta. Preverjale so prisotnost protoindu-
strije na različnih koncih celine in hkrati teoretsko napoved Mendelsovega
modela, da predstavlja glavno pot do moderne industrializacije. Poleg vse-
splošnega navdušenja je protoindustrija precej zgodaj naletela tudi na ne-
kaj kritik. Že leta 1981 je Sidney Pollard v svojem temeljnem delu o evropski
industrializaciji presodil, da se koncept protoindustrializacije »ne ukvarja
s tem, kar bi moral biti eden najtemeljnejših ciljev raziskovanja: kako je v
nekaterih protoindustrijskih regijah prišlo do popolne industrializacije, v
drugih pa do deindustrializacije« (str. 76).
Mandels je nato (1982) natančneje opredelil svoj model. Povzemam samo
tiste lastnosti oz. hipoteze njegovega modela, ki so za našo temo najrele-
vantnejše:³
– Protoindustrializacija je regionalni pojav in kot tako jo je treba tudi
analizirati.
– Protoindustrializacija pomeni rast industrije, katere delovna sila so
bili kmetje, ki so sodelovali v proizvodnji za trg; njihovo delo je bilo
večinoma sezonsko, vendar je lahko postalo tudi njihova izključna
dejavnost.
– Proizvodnja protoindustrije je namenjena trgom, ki se nahajajo zunaj
regije in včasih celo države.
– Kmetje, ki so delali v protoindustriji, so posedovali premajhne kme-
tije, da bi lahko zagotovile preživljanje, in so svoje dohodke dopolnje-
vali z mezdnim delom na velikih kmetijah (dninarji) hkrati z domačo
industrijo; predstavljali so nižji družbeni sloj kmečkega prebivalstva,
živeli pa so med bogatejšimi vaščani, ki so proizvajali presežke hrane.
– Mesta so bila vključena v proces protoindustrializacije v deželi tako,
da so zagotavljala priložnosti za prodajo ter hkrati kapital in znanje
mestnih trgovcev, ki so organizirali založniško mrežo (nem. Verlags-
system).
Leto pozneje je D. C. Coleman zatrdil, da protoindustrija ni nič več kot
² To sta organizacijski različici tega, čemur v slovenskem zgodovinopisju rečemo založništvo.
³ Tu se opiram na sintezo Mendelsa (1982 v Coleman 1983, 436–437).
18
včasih orodja).² Po njihovem mnenju je bila največja verjetnost, da bi se
protoindustrija prijela v hribovitem svetu, kjer ni bilo ugodnih pogojev za
kmetovanje (Kriedte, Medick in Schlumbohm 1981).
V desetletju je koncept protoindustrije osvojil Evropo in tudi kasneje je
bilo izvedenih nešteto mikro in makro raziskav, ki so na zgodovinsko stvar-
nost pogledale v luči novega koncepta. Preverjale so prisotnost protoindu-
strije na različnih koncih celine in hkrati teoretsko napoved Mendelsovega
modela, da predstavlja glavno pot do moderne industrializacije. Poleg vse-
splošnega navdušenja je protoindustrija precej zgodaj naletela tudi na ne-
kaj kritik. Že leta 1981 je Sidney Pollard v svojem temeljnem delu o evropski
industrializaciji presodil, da se koncept protoindustrializacije »ne ukvarja
s tem, kar bi moral biti eden najtemeljnejših ciljev raziskovanja: kako je v
nekaterih protoindustrijskih regijah prišlo do popolne industrializacije, v
drugih pa do deindustrializacije« (str. 76).
Mandels je nato (1982) natančneje opredelil svoj model. Povzemam samo
tiste lastnosti oz. hipoteze njegovega modela, ki so za našo temo najrele-
vantnejše:³
– Protoindustrializacija je regionalni pojav in kot tako jo je treba tudi
analizirati.
– Protoindustrializacija pomeni rast industrije, katere delovna sila so
bili kmetje, ki so sodelovali v proizvodnji za trg; njihovo delo je bilo
večinoma sezonsko, vendar je lahko postalo tudi njihova izključna
dejavnost.
– Proizvodnja protoindustrije je namenjena trgom, ki se nahajajo zunaj
regije in včasih celo države.
– Kmetje, ki so delali v protoindustriji, so posedovali premajhne kme-
tije, da bi lahko zagotovile preživljanje, in so svoje dohodke dopolnje-
vali z mezdnim delom na velikih kmetijah (dninarji) hkrati z domačo
industrijo; predstavljali so nižji družbeni sloj kmečkega prebivalstva,
živeli pa so med bogatejšimi vaščani, ki so proizvajali presežke hrane.
– Mesta so bila vključena v proces protoindustrializacije v deželi tako,
da so zagotavljala priložnosti za prodajo ter hkrati kapital in znanje
mestnih trgovcev, ki so organizirali založniško mrežo (nem. Verlags-
system).
Leto pozneje je D. C. Coleman zatrdil, da protoindustrija ni nič več kot
² To sta organizacijski različici tega, čemur v slovenskem zgodovinopisju rečemo založništvo.
³ Tu se opiram na sintezo Mendelsa (1982 v Coleman 1983, 436–437).
18
